Zgodovinar dr. Ivan Rihtarič se je rodil leta 1948 v Gornji Radgoni. Leta 2002 je na univerzi v Celovcu doktoriral iz zgodovine z disertacijo, ki je leta 2004 izšla v knjižni obliki z naslovom Štajerc in »Nemcem prijazni Slovenci« v prvi svetovni vojni.

Objavljal je strokovne in poljudne prispevke v domačem (Časopis za zgodovino in narodopisje, Kronika, Glasilo, Zgodovinski listi, Zbornik soboškega muzeja) in tujem strokovnem tisku. Njegova bibliografija obsega 336 enot. Bil je ustanovitelj zgodovinskega društva v Gornji Radgoni (1994).

Novembra 2016 je na Filozofski fakulteti v Mariboru opravil še drugi doktorat z naslovom Okraj Gornja Radgona 1945–1950. Prav ta je bil razlog za pogovor z njim.

Udba izsiljevala duhovnike

»Pridobivanje duhovnikov za sodelovanje z UDV je bilo taktično zelo različno,« lahko beremo v doktoratu. »Le redki so bili takoj po vzpostavitvi nove oblasti za sodelovanje z Ozno in nato z UDV. Tak primer je bil v okraju le župnijski upravitelj in poznejši župnik Matija Nemec na Kapeli, ki je bil pristaš, in kot je sam zatrjeval, član OF že med svojim izgnanstvom v Prekmurju (1941–1945).

Večino sodelujočih duhovnikov pa je UDV pridobila na podlagi tako imenovanih obremenilnih razlogov (npr. Franca Škofa, duhovnika iz Cerkvenjaka, obremenilni razlog: pretepanje otrok pri verouku), dolgotrajnih nagovarjanj posameznikov in dokazovanju njihove moralne vprašljivosti (župnik Rudolf Vahčič – 'Marjan' iz Benedikta) in primer župnika Franca Puncerja iz Gornje Radgone. Slednji je bil 'vrbovan' 22. novembra 1947, a 'ni bil pripravljen dajati pismeno ali ustno poročilo ... da bo pa vsakogar prijavil, kateri bo nasprotnik našim oblastem. Vrbovan je bil tudi na podlagi priznanja 'napak, ki jih je napravil v zaporu radi mučenja ... ter prikazani material izdaje v času njegovega logorovanja'.

Najhujši obremenilni razlog pa mu je UDV prikazala glede na izjave križarja Vinka Kovačiča, da 'je izvršil podpise na križarskih legitimacijah, kot komandir čete, župnik Puncer Franc' in da sta o celotni zadevi vedela tudi njegov kaplan Jože Čeh in njegova kuharica, sestra Justi Puncer.«

Sodelovanje z izrazitim izsiljevanjem

Toda glede kapelskega župnika lahko preberemo tudi naslednje: »Po pobegu župnika Matije Nemca v Avstrijo, 28. februarja 1949, ki ga je UDV označila, da 'še do danes ni dognano, iz kakšnih razlogov je pobegnil preko granice', je cerkev samevala, premično premoženje je bilo ogroženo, da bo pokradeno.« Kot tudi, da so ga »pridobili« za sodelovanje z izrazitim izsiljevanjem. Sodeloval sicer ni, Udba je dosegla »le«, da je moral emigrirati v tujino.

Več lahko preberete v novi, 29. številki Družine.