V sproščenem ozračju so slovenske zastave vihtele in transparente s pomenljivimi sporočili nosile številne mlade družine, opaziti je bilo nosečnice, stare starše z vnuki, podpornike dogodka iz tujine in nekaj znanih obrazov (Angelca Likovič, Aleš Primc, evropski poslanec mag. Branko Grims in državni svetnik Branko Tomažič). V primorskem vetriču je v zraku poplesavalo stotine pisanih balonov Pohoda za življenje. Ob stojnicah je bil živžav, na odru pa so si po Zdravljici mikrofon izmenjavali pričevalci, med njimi zakonca, ki sta obdržala otroka kljub težki diagnozi, in mlada gostja iz Španije. Po navdihujočih govorih so se udeleženci izpred Taverne pomaknili proti koprski stolnici in se od tam vrnili na osrednje prizorišče. Pri tem jih ni zmotilo niti skandiranje proabortivnih parol udeležencev protishoda, ki je pod budnim očesom policije potekal streljaj stran …

FOTO: Janez Porenta 

Med pričevalci sta bila tudi zakonca Nevenka in Aleksander, ki sta spregovorila o njegovi zgodbi. Ko sta bila na obisku pri pokojni sestri v Beogradu, mu je povedala, da je mama delala splav, ko je zanosila z njim. »Mama je mislila, da ga je splavila, a on je preživel. Čeprav se ni dobro razvijal, ga je mama rodila v 6. mesecu. Bil je v inkubatorju in ima posledice slepote, obenem nima dobre motorike. Čeprav se ga je hotela mama znebiti, ga je sprejela in ga ni zavrgla. Ko mu je mama umrla, se je znašel sam in se je boril. Šel je živet na Društvo slepih in slabovidnih, kjer je spoznal mene. Preskočila je iskrica in sva poročena že 15 let. Zdaj igra pikado za slepe in hodi na turnirje po Balkanu. Ko sem z njim igrala pikado, me je večkrat zmagal. Bog je želel, da je ostal živ. Hvala Bogu za življenje,« je zgodbo slepega moža z zbranimi delila Nevenka.

Koordinatorka Pohodov za življenje – prihodnji bo že naslednjo soboto dopoldne v Mariboru, še teden dni pozneje pa sledi še tradicionalni v Ljubljani – Urša Cankar Soares ni povsem natančno vedela, kaj pričakovati v »rdečem« Kopru, kjer so za življenje pričevali prvič, a se jih je namesto 50, kolikor bi jih utegnilo priti za prvič, zbralo blizu 1000 udeležencev. »Prvo znamenje je bilo že, da je Bog poslal tako močno ekipo – sprva ni kazalo tako –, ki je pripravila res čudovit dogodek. Vesela sem, ker smo uspešno premagali vse napovedi in strah,« je poudarila Cankarjeva, navdušena, ker je spet videla množico ljudi, ki želijo narediti nekaj dobrega. 

Najbolj jo je nagovorilo pričevanje para s slepim možem, ki ga pozna ves Koper, ne vedo pa, da ne bi bil slep, če ne bi poskušali na njem narediti splava. »S pohodi smo šele na začetku, toda v medijih, ki niso ravno 'naši', že vidim, da uporabljajo naše stavke – da smo tu, ker podpiramo življenje –, kar se mi zdi pomemben korak, kajti če pravo sporočilo pride do ljudi, je naš namen dosežen,« je še pojasnila Urša.

Vtisi udeležencev

FOTO: Janez Porenta 

Filip Skapin, Vipava:

Na pohod sem prišel, ker sem prepričan, da moramo stati za tem, kar govorimo. Najbolj me je nagovorilo, da je bila med pričevalci tudi tujka, Španka, kar dokazuje, da to ni le slovenski dogodek, ampak ima tudi mednarodni pridih. Po mojem se javno mnenje glede odnosa do življenja počasi spreminja. Kolikor spremljam na spletu, so vse glasnejši in pogumnejši nasprotniki splava – in prav je tako!

FOTO: Janez Porenta

Klara, Vipavska dolina:

Pohoda sem se udeležila, da izkažem podporo nerojenim otrokom. Najbolj me je nagovorilo pričevanje zakoncev, ki sta se odločila za življenje kljub otrokovi bolezni oziroma diagnozi med nosečnostjo. Takšna pričevanja so najbolj prepričljiva. Prepričana sem, da Pohodi za življenje imajo učinek, saj na ta način tiha večina, ki je za življenje, a bi bila sicer tiho, dobi priložnost, da tudi javno pokaže podporo.

FOTO: Janez Porenta

Katarina, Sostro:

Zakaj sem tu? Po eni strani so me drugi prepričali, po drugi strani pa tudi sama zagovarjam stališče, da je vsakdo vreden življenja. Najbolj me je nagovorilo, koliko nas je bilo, res številčna množica, in je lepo izgledalo, ko smo šli po ulicah. Težko rečem, v kolikšni meri pohodi vplivajo na pogled družbe na splav – odvisno pač, v kakšni družbi si. Pohodi lahko tudi spreminjajo stališča mladih do splava, ni pa nujno, da bodo sadovi takoj vidni.

FOTO: Janez Porenta 

Br. Domen Rabak, kapucin, Štepanja vas:

Bil sem že na pohodih za življenje in podpiram njihova prizadevanja. S tem izražamo naše krščanske vrednote in dajemo svetu vedeti, kaj si mislimo kot kristjani. In s tem pričujemo, izražamo našo vero javno, kot smo tudi poklicani, da počnemo. S tem dajemo tudi podporo vsem družinam, ki že imajo otroke in ki se zanje še odločajo. Na tem Pohodu za življenje pa sem tudi, ker je prvič v Kopru, saj sem sam doma iz teh krajev, torej sem z veseljem tukaj. Obenem pa sem tudi malo pomagal, ko je bilo treba pripeljati opremo. Zdi se mi, da ti shodi vplivajo pozitivno zlasti na krščanske kroge. 

FOTO: Janez Porenta 

Vidim, da je vse več mladih, ki se zavedajo, da se nekaj dogaja – spomnimo jih in opozorimo na to, potem pa se tudi pogovarjajo med sabo. Včeraj, denimo, sem bil na Stični mladih, kjer je bila tudi delavnica na to temo – in je bila nabito polna. Mladi so torej občutljivi za te tematike, so tudi bolj aktivni v mladinski sekciji Pohoda za življenje. Očitno je torej pozitiven vpliv pohodov na tem področju. Veseli me, da se nas je – glede na to, ker je prvič v Kopru – zbralo tako lepo število, tudi mladih, ki pomagajo pri organizaciji, kar je tudi zelo lepo znamenje. Nagovorila so me tudi pričevanja bodisi o tem, da jih je nekdo nagovarjal k splavu, bodisi o ponesrečenem splavu. Lepa pričevanja, res!

Udeležencev ni zmotil niti protishod, na katerem so skandirali proabortivne parole. FOTO: Janez Porenta