Predstavitev pričetka izvedbene faze postavitve pevskega kora in novih orgel je bila v Rotundi ob koprski stolnici.

Ob pričetku izvedbene faze postavitve pevskega kora in novih orgel je župnija Koper v Rotundi pripravila predstavitev z naslovom Orgle koprske stolnice 1421–2021. 600 let po prvi omembi orgel na ozemlju Slovenije bo koprska stolnica dobila nove, veličastne orgle.

Spomnimo. Da nameravajo v dvorani Tonhalle v Zürichu zamenjati orgle in da iščejo skrbnike za dosedanje, so v Škofiji Koper izvedeli po naključju od italijanskih prijateljev, ki so vedeli, da se zanimajo za nove orgle in da nimajo ekonomskih zmožnosti, da jih sami naročijo.


Začetek gradbenih del v koprski stolnici za postavitev novega kora.

Prijavili so se na razpis, pri čemer so pripravili elaborat z načrti in izjavami različnih podpornikov, na koncu pa so v Zürichu med več kandidati iz Evrope izbrali koprsko stolnico.

Orgle koprske stolnice 1421–2021

Ob pričetku izvedbene faze postavitve pevskega kora in novih orgel je župnija Koper v četrtek, 5. decembra, v Rotundi sv. Janeza Krstnika ob koprski stolnici pripravila predstavitev z naslovom Orgle koprske stolnice 1421–2021.


Arheologi so v tleh našli grobove.

Strokovnjaki so predstavili projekt, ga spomeniškovarstveno, kulturno in gospodarsko ovrednotili, prikazali so arhitekturne rešitve in arheološke najdbe ter predstavili časovnico del.

Kot je pojasnil Miran Bordon, ki je predstavil projekt postavitve novih orgel, se je zgodba z njimi pričela z Mirkom Butkovičem, Francescom Zaninom, Daniele Tobio in dr. Primožem Krečičem. Omenil je nekaj letnic, ki so povezane s koprskimi orglami: leta 1381 je v Kopru deloval orglar, leta 1421, so bile prvič omenjene orgle na območju današnje Slovenije, leta 1516 so bile omenjene druge, leta 1773 pa tretje orgle.

Projekt novih orgel bo potekal štiri leta

Orgle, ki so jih iz Züricha dobili v Koper, so izdelali leta 1988, nameščene so bile v koncertni dvorani Tonhalle, imajo štiri manuale (61 tipk) in 68 registrov. Projekt novih orgel bo potekal štiri leta. Julija 2017 so jih pregledali v Zürichu, takrat je bilo tudi objavljeno povabilo k oddaji ponudb.

Januarja 2018 so orgle dodelili Kopru, od marca in junija 2018 so zagnali projekt selitve. V začetku aprila letos so razstavljene orgle pripeljali v Koper. Župnija je s škofijo začela s pripravami na zamenjavo starih orgel z novimi. Te so potekale zadnji dve leti. Pridobili so ustrezna dovoljenja (razpis za postavitev orgel, pridobitev gradbenega dovoljenja), opravili demontažo starih orgel, novembra so pričeli s pripravljalnimi gradbenimi deli, pravkar opravljajo arheološka izkopavanja.


Dr. Mojca Marjana Kovač je predstavila odkritje pluteja, kamnite plošče iz 6. stoletja.

V začetku so bili zelo v skrbeh, ker postavitev teh orgel pomeni večji poseg v kulturnem spomeniku visoke kategorije.

Celostna umetnina, ki ima eno napako

Dr. Robert Peskar, generalni konzervator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je predstavil konservatorski pristop k projektu. Dejal je, da stolnica ni enotnega nastanka in da njeni posamezni deli z vidika spomeniškovarstvenih vrednot niso enakovredni. Na južni strani je ohranjena romanska stena, zahodna fasada je delno gotska, delno renesančna, jedro stavbe pa je baročna mojstrovina Giorgia Massarija, ki je nekdanjo romansko baziliko v 18. stoletju spremenil v ambiciozno beneško usmerjeno dvoransko cerkev.


Prva stran najdene kamnite plošče napis z omembo Petra Pavla Vergerija in z letnico 1548.

Po njegovem je koprska stolnica druga največja cerkvena arhitektura v Sloveniji. Zaradi njenih sestavin jo obravnavajo kot celostno umetnino, ki pa ima eno napako, manjka element glasbe. Massari je gotovo predvidel orgle oziroma kor, vendar je bilo to finančno prezahtevno, zato kora niso postavili. Postavili so ga kasneje v bistveno manjšem obsegu od predvidenega, prav tako orgle, ki za tako veliko cerkev niso bile dovolj močne.

Nove orgle so vrhunski inštrument na evropskem nivoju

Ovrednotil je nove orgle, ki niso navadne velike orgle, ampak vrhunski inštrument na evropskem nivoju, kar po karakterju ustreza arhitekturi koprske stolnice. S postavitvijo teh orgel bodo izpolnili ambicijo koprske škofije iz 18. stoletja.


Druga stran plošče iz 6. stoletja s Kristusovim monogramom in z dvema križema.

Da je spomeniško varstvo podprlo postavitev novih orgel so prišli z analizo pozitivnih in negativnih posledic za cerkev kot kulturni spomenik. Morali so ugotoviti kaj se bo zgodilo s starim korom in orglami. Ugotovili so, da se bosta s selitvijo v drugo cerkev ohranila. Ugotovili so tudi, da se s postavitvijo novega kora in orgel ne bo uničil kateri od pomembnejših elementov Massarijeve ali starejše arhitekture. Po mnenju dr. Roberta Peskarja cerkev tako postala celostna umetnina, ki bo hkrati z elementom glasbe dostopna bistveno širšemu krogu ljudi. To ne bo pridobitev le za župnijo in škofijo, ampak tudi za mesto in regijo, saj bo zdaj tu možnost za organizacijo velikih orgelskih koncertov.


Dr. Robert Peskar, generalni konzervator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je predstavil konservatorski pristop k projektu.

Orgle bodo obogatile liturgijo in glasbeno sodelovanje pri mašah

Kot je dejal Miran Bordon računajo na poživitev cerkvene in koncertne glasbe v koprski stolnici. To naj bi dalo zagon pri izobraževanju novih organistov (tudi poletne šole, tematska izpopolnjevanja, simpoziji, delavnice). Orgle bodo spodbudile glasbene ustvarjalce. V prvi vrsti pa bodo obogatile liturgijo in glasbeno sodelovanje pri mašah.

Projekcija novega kora in orgel.
Orgle bodo zelo primerne za koncerte in festivale, za tekmovanja in mojstrske tečaje, za natečaje za nove skladbe. Vplivale bodo na turizem, na povezovanje z lokalnimi akterji, na regionalno povezovanje in projekte.

Omenil je tudi sodelovanje z Mestno občino Koper, ki projekt sofinancira. Sodelujejo pri podpornih aktivnostih, promociji in dogodkih. Za občino bodo imele orgle pomen na več področjih: kulturi, glasbenem izobraževanju, mednarodni prepoznavnosti in turizmu.

Orgle morajo biti primerne za liturgijo in za koncerte

O izvajalcu ponovne postavitve orgel v Kopru je Miran Bordon dejal, da so ga izbirali trije slovenski in šest tujih orglarjev. Opravili so dvostopenjski razpis s pogajanji in izbrali Orgle Dvoršak – Orglarsko delavnico Maribor. Ta delavnica ima tudi dobre reference, saj so, kot je povedal tudi njen direktor Andrej Dvoršak, doslej izdelali in postavili 118 novih orgel, 181 pa so jih tudi obnovili. Izdelali so orgle za Papeški slovenski zavod Slovenik v Rimu, leta 1991 so izdelali največje orgle, ki igrajo v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja pri ljubljanskem Tromostovju, njihove so orgle v veliki dvorani Slovenske filharmonije, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, na Viču in na Pobrežju v Mariboru.

Kot je povedal direktor Dvoršak imajo zaposlenih deset ljudi in vse delajo sami. Koprske orgle bodo obnovili, kakšne dele zamenjali z novimi in jih tudi deloma priredili oziroma na vrhu skrajšali za en meter. Z deli bodo pričeli januarja, nekaj jih bodo opravili v svoji delavnici, nekaj pa tudi v skladišču v Kopru. Maja in junija 2020 jih bodo postavili na novi kor, jeseni jih bodo opremili z elektroniko, ki bo povsem nova, orgle bodo nared za svoje novo poslanstvo maja 2021. Dodal je, da bo delo izziv in hkrati zadovoljstvo. Primerne morajo biti za liturgijo in za koncerte.

Arhitekt Boštjan Furlan je predstavil arhitekturne rešitve za novi pevski kor koprske stolnice. Wladimir Matešić s konservatorija za glasbo v Trstu je ovrednotil pomen novih orgel za liturgijo, mesto, regijo, kot za glasbenike in turizem.

Našli kamnito ploščo z zgodnjekrščansko ornamentiko iz 6. stoletja

Kot je dejala dr. Mojca Marjana Kovač z ZVKDS, enota Piran, so med pripravljalnimi deli odkrili več arhitekturnih elementov, od kapitelov, kamnitih elementov s poslikavo in rastlinsko ornamentiko, do poslikanega trama lesenega ostrešja. Izjemno presenečenje pa je bila prav tako izjemna najdba, ko so v zidu pod starim korom odkrili kamnito ploščo. Na njej je bil napis Petra Pavla Vergerija z letnico 1548. Ko so ploščo obrnili, so imeli pred seboj kamnito ploščo, ki jo stroka imenuje plutej. Plošča je bila nekoč del oltarne pregrade, ki je delila svetišče (prezbiterij) od prostora za vernike. Takšne plošče so v katedrali v Puli, Gradežu in Ravenni.


Skladatelj Ambrož Čopi je pojasnil, kakšne vse priložnosti bodo orgle nudile glasbenim ustvarjalcem.

Na plošči je zgodnjekrščanska ornamentika iz 6. stoletja, Kristusov monogram z dvema križema. Takrat, leta 524, so v Kopru ustanovili škofijo in imenovali prvega škofa, sv. Nazarija, ki je pokopan v stolnici. Najdba, nekdo je rekel, da je kot dar z neba, bo torej prvovrstna povezava s samim začetkom koprske škofije pred 1500 leti.

Orgle bodo Koper postavile na pomembno mesto

Skladatelj Ambrož Čopi je pojasnil, kakšne vse priložnosti bodo orgle nudile glasbenim ustvarjalcem. Treba jim bo dati vsebino. Nudile bodo nastanek novih glasbenih del. Koper bodo postavile na pomembno mesto.


Domači župnik dr. Primož Krečič je dejal, da je za njimi lepa pot.

Domači župnik dr. Primož Krečič je dejal, da je za njimi lepa pot, na kateri so bili vsi odprti in naklonjeni projektu, seveda je zalogaj velik, tudi finančno. Z njim čuti tako župnija, škofija kot širša skupnost. Projekt jih tako tudi povezuje.

Fotografije: Ivo Žajdela