Cerkev v Šempetru pri Gorici, foto: Ivo Žajdela

Koprska škofija je konec junija pridobila gradbeno dovoljenje za dom za ostarele in bolne duhovnike v Šempetru pri Gorici, ki bo nadomestil neprimerno in premajhno stavbo, ki so jo uporabljali v preteklosti. Slab milijon evrov vredno naložbo bodo predvidoma predali namenu poleti 2017, v njem pa bo prostora za deset oskrbovancev.

Koprska škofija je v preteklosti že imela svoj duhovniški dom v Šempetru, vendar hiša ni bila grajena za potrebe takšnega doma, bila pa je tudi premajhna, je na današnji novinarski konferenci spomnil škof Jurij Bizjak. Zato so leta 2014 hišo prodali in izkupiček namenili za gradnjo večjega doma za deset oskrbovancev in stanovanjem za oskrbnika. Petrov dom, kot so ga poimenovali, bo stal v bližini župnišča in bolnišnice, namenjen pa bo predvsem duhovnikom v primeru bolezni, okrevanja ali starostne oslabelosti. Kot je pojasnil škof, duhovniki dandanes namreč povečini nimajo več gospodinje, ki bi zanje stalno skrbela. Občasna oskrba sicer zadostuje, dokler je duhovnik pri močeh, zadrega pa običajno nastane ob kakšni bolezni ali poškodbi.

Dom bo premogel tudi primerno veliko in urejeno kapelo za vsakdanjo mašo in molitve, v stavbi pa bodo med drugimi uredili še prostore za potrebe Karitasa. Po besedah ekonoma škofije Koper Tihomirja Busije je bil dodaten razlog za izbiro šempetrske lokacije tudi naklonjenost domačinov. Kot je dodal, so za izdelavo projekta izbrali AB Biro iz Ljubljane, pri gradnji pa bodo uporabili čim več naravnih materialov. Gradbeno dovoljenje so pridobili 29. junija, kot najboljšega ponudnika za gradbena dela pa so izbrali Cestno podjetje Nova Gorica. Dom bodo predali v uporabo predvidoma poleti 2017.

Ocena celotne naložbe je okoli 986.000 evrov, od tega so do zdaj zbrali 505.000 evrov. Pri zbiranju preostalih sredstev računajo na dar duhovnikov za starost, darove dobrotnikov, nabirko po vseh župnijah koprske škofije na zahvalno nedeljo ter na pomoč ameriške škofovske konference, je pojasnil ekonom. Dom bi moral zadostovati za vse potrebe, saj vanj ne bodo šli oz. niti ne bodo želeli iti vsi, ki bi bili do bivanja upravičeni. Nekateri duhovniki si namreč uredijo oskrbo doma oz. po župniščih, je navedel Bizjak. Busija pa je dodal, da bo duhovnikov, potrebnih oskrbe, gotovo več, a bodo lahko šli tudi v civilne domove. Dom bo dobrodošel tudi zato, ker je veliko civilnih domov "podhranjenih s tem duhovnim delom", je še pojasnil ekonom. Škofijo v prihodnjih letih med večjimi izzivi po njegovih besedah čaka še ureditev romarskega doma v Strunjanu. Objekt, ki je bil vrnjen škofiji v sklopu denacionalizacijskih postopkov, je namreč v slabem stanju in je potreben temeljite obnove.