Ko slišimo za besedo knjižnica, razumljivo najprej pomislimo na goro knjig, ki so zložene na policah in čakajo na bralce, da jih odkrijejo. V Goriški knjižnici Franceta Bevka pa so naredili še korak dlje. Glede na potrebe iz lokalnega okolja so vzpostavili knjižnico semen, ki jo vidijo kot enega od načinov za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, temelječe na brezplačni izmenjavi semen. S tem želijo ohraniti avtohtone in tradicionalne vrste rastlin.

Od ideje do uresničitve

Predlog za vzpostavitev knjižnice semen so v knjižnici dobili s strani lokalne skupnosti, in to kar prek Facebook strani. Idejo so proučili in k sodelovanju povabili eno izmed nevladnih organizacij, s katero so na začetku tudi sodelovali. »Na Goriškem je sicer že več let potekala izmenjava rastlinskih semen, tako da so bili ljudje na tem področju že precej ozaveščeni. Od ideje do izvedbe sta pretekli dve leti. Z izposojo semen smo začeli marca 2020, v okviru projekta Knjižnica semen pa so bili že prej organizirani posamezni dogodki«, pravi vodja projekta Saša Vidmar iz Goriške knjižnice Franceta Bevka. Čeprav je bilo odprtje knjižnice tik pred prvim zaprtjem države, se število članov knjižnice semen vztrajno povečuje. Na žalost so zamudili prvo vračanje semen, saj je bilo delovanje knjižnice v ključnih mesecih zelo omejeno, zato komaj čakajo konec letošnjega poletja oziroma jesen, da bodo tudi v praksi videli, kako je uspela pridelava semen.


Posameznik si lahko izposodi do tri vrečke različnih semen na dan. FOTO: Goriška knjižnica Franceta Bevka

Kako deluje knjižnica semen?

Knjižnica semen, v kateri je trenutno na voljo približno 70 vrst različnih rastlinskih semen, deluje na podlagi podobnega sistema kot navadna knjižnica. V Goriški knjižnici Franceta Bevka so ob podpori zunanjega izvajalca razvili spletno aplikacijo, ki je namenjena evidentiranju in vračanju izposojenih semen. Uporabnik se mora najprej včlaniti v knjižnico semen ter iz kataloga izbrati rastlinska semena, ki si jih želi izposoditi. Posameznik si lahko izposodi do tri vrečke različnih semen na dan. »Nato uporabnik ta semena doma posadi in iz pridelkov pridela semena, ki jih nato vrne v knjižnico semen ter jih obenem evidentira v sistem. Tako semena ves čas krožijo. Vsa semena morajo biti doma pridelana. Zbirka vsebuje tudi nekatere zelo stare pa tudi avtohtone sorte«, poudarja Vidmarjeva in dodaja, da knjižnica semen deluje od februarja do konca oktobra. Čez zimo semena spravijo na hladno in tako počakajo na začetek sezone.


Knjižnica semen deluje po načelu »izposodi«, »vzgoji«, »deli«. FOTO: Goriška knjižnica Franceta Bevka

Zgolj domača semena

»Gre za izključno doma pridelana semena, ki pa niso nujno avtohtona, so pa slednja najbolj zaželena, saj je eden od ciljev knjižnice semen ta, da se avtohtona semena ohranijo za naše zanamce«, pravi Vidmarjeva. Po njihovem vzoru so pred kratkim ustanovili knjižnico semen tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, s katero odlično sodelujejo. Upajo, da se jim v kratkem pridruži še katera od slovenskih splošnih knjižnic.