Kot so v Katedrali svobode zapisali v vabilu, je bil namen razprave ocena aktualnega stanja v republiki, ki jo pretresajo protesti in stavke, vladne obljube in z njimi povezane (ne)reforme, visoka inflacija, primanjkljaj v državnem proračunu, na hitro sprejeta in mestoma slaba zakonodaja, načrtovane spremembe Ustave, slabo črpanje sredstev EU, nestrpnost in z njo povezano izključevanje ter nesposobnost spoštljivega razumnega in argumentiranega dialoga na vseh ravneh odločanja.

Prejšnji sistem se v naš čas še vedno trdoživo zajeda

»Kot država na presečišču strateških poti smo vpeti v globalne odnose, ki smo jih dobrih 30 let sledili, čeprav ne vedno tako, kot bi lahko in smo si želeli. Če kaj, nas odlikuje osamosvojitev in prek nje z Ustavo vzpostavljena liberalna demokracija in pravna država, ki je vzpostavila demokratične vrednote in temeljne človekove pravice. S tem nam je bila omogočena osebna ustvarjalnost in podjetnost, ki s prodornostjo zasebne iniciative in inovativnostjo presega še vedno prisotne anomalije tranzicijske kontinuitete, podedovane iz prejšnjega sistema, ki se v naš čas še vedno trdoživo zajeda in ki prepočasi odmira.«

Smo lahko brezbrižni?

Kot so v vabilu še pripisali v Katedrali svobode, nam dajeta članstvo v EU in Natu potrebno zaslombo za nadaljnji razvoj in umeščenost v civilizacijski vrednostni sistem zahodnega sveta. Vsemu navkljub pa si nekatere politične stranke in njim pripadni posamezniki želijo, da se temu odpovemo in vrnemo k dokazano neuspešnim revolucionarnim metodam prejšnjega totalitarnega nedemokratičnega sistema, ki je omejeval človekove pravice, svobodno ustvarjalnost in lastnino. Smo lahko brezbrižni do naštetega?

Spomenik osamosvojitve

V razpravi so med drugim spregovorili tudi o pobudi za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani, ki bi moral, kot menijo, slovenski narod združevati in ne deliti. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki zdaj vodi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), je poudaril, da stoji za svojim predlogom, da bi se postavitve takega spomenika lotili z zakonom oziroma razpisom na podlagi skupne volje, je poročala STA.

Vračanje v svet, ki smo se mu z osamosvojitvijo odpovedali

Z njim se je strinjal tudi nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, češ da bi se morala nova spomeniška ureditev izogniti vsemu, kar deli, in uveljaviti, kar združuje. Po Peterletovem sicer zgolj ureditev vprašanja spomenika ne bo dovolj, pač pa bi bilo treba poznavanje osamosvojitve bolje urediti tudi v izobraževalnem sistemu. Vladi je očital, da skuša družbo z ukinitvijo samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter z uradnim poklonom Čebinam »simbolno in praktično vračati v svet, ki smo se mu z osamosvojitvijo odpovedali«.

Zanemarjanje vrednot slovenske osamosvojitve

Pravnik in soavtor slovenske ustave dr. Peter Jambrek je stanje v Sloveniji ocenil kot zaskrbljujoče zlasti zaradi »zanemarjanja vrednot slovenske osamosvojitve in poudarjanja okoliščin iz časov bivšega nedemokratičnega režima«. Ponovno oživljeno pobudo za postavitev spomenika osamosvojitve vidi kot »sijajno in hvalevredno«, toda nastalo spričo zanikanj vrednot slovenske osamosvojitve. Razpravljavci so sicer spregovorili tudi o kondiciji slovenske države 32 let po osamosvojitvi.

Dobili smo usodo v svoje roke, a s tem tudi odgovornost za državo

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča in diplomat dr. Ernest Petrič je ocenil, da je osamosvojitev prinesla konec določenega zgodovinskega obdobja slovenska naroda, pri čemer je kot »feniks iz pepela vstala neodvisna slovenska država«: »Dobili smo svojo usodo v svoje roke, a s tem tudi odgovornost za našo državo.« Ta je danes po njegovem pred velikimi razmisleki, zlasti na notranjepolitičnem področju, pa tudi na področju pozicioniranja na mednarodnem parketu.

Razkorak se spet povečuje

Po mnenju nekdanjega ministra dr. Žige Turka je stanje v Sloveniji zaskrbljujoče, a ga državljani ne vidijo, saj se ne dogaja nič dramatičnega. Opazen pa je razkorak med Slovenijo in drugimi vzhodnoevropskimi državami, Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo, ki »se je sprva zmanjševal, zdaj pa se spet povečuje, ker te države napredujejo toliko hitreje kot Slovenija, ker so prevzele vrednote, inštitucije, sisteme, recepte, ki so se izkazali kot delujoči«. V Sloveniji pa se ohranjajo vrednote nekdanje države, opaziti je odsotnost enakopravnega soočenja in tehtanja idej, ki je bistveno za demokracijo.

V 30 letih se nismo naučili upravljati države

»Ne izjave, temveč dejanja spodkopavajo tisto, na čemer temelji republika, za kar smo se borili,« pa je poudaril nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič. Po njegovem mnenju manjka razumevanje tega, na čemer temelji država, v 30 letih pa se nismo naučili upravljati države, ki jo imamo, je njegove besede še navedla STA.

Zasebno gospodarstvo, svobodno podjetništvo je vendarle v vzponu

Jambrek sicer ocenjuje, da je slovenska država kljub navidezno zaskrbljujočemu brbotanju v dobri kondiciji: »Zasebno gospodarstvo, svobodno podjetništvo je vendarle v vzponu, državna podjetja in javna lastnina se vse bolj izkazujejo za neučinkovita in za ljudi ne najbolj koristna, ta proces gre počasi in nezadržno naprej. Trenutni čudaški pozivi k zaustavitvi teh demokratičnih in gospodarsko svobodoljubnih, svobodomiselnih procesov pa kažejo na veliko zaskrbljenost starih sil.«