Poleg poglabljanja dialoga med teologijo in psihologijo je bilo med temeljnimi cilji konference tudi poglabljanje vezi in sodelovanja med podobnimi ustanovami v regiji. Sodelovalo je 47 predavateljev iz štirih držav z 39 prispevki iz 13 različnih ustanov: Teoloških fakultet v Ljubljani, Đakovem, Zagrebu, Splitu in Sarajevu, Fakultete za religijske študije v Zadru, Fakultete za filozofijo in religijske znanosti v Zagrebu, Fakultete za islamski nauk v Sarajevu, Medicinske fakultete na Reki, Boston College in Hellenic College iz ZDA, Fakultet za psihologijo in komunikologijo s Hrvaške katoliške univerze in Poliklinike za zaščito otrok in mladostnikov mesta Zagreb.

Nuditi podporo pastoralnemu in katehetskemu delu

Namen simpozija je bil po besedah člana znanstveno-pripravljalnega odbora dr. Draga Jerebica vzpostaviti odprt znanstveno-strokovni forum na področju psihologije religije. »Poglobiti smo želeli sodelovanje zainteresirane znanstvene javnosti iz širše regije. Cilj poglabljanja tovrstnega dialoga med teologijo in psihologijo je nuditi podporo pastoralnemu in katehetskemu delu ter izpostaviti in ovrednotiti pomen duhovnosti in verskih skupnosti za širšo družbo,« je pojasnil Jerebic.

Prispevki razdeljeni v štiri skupine

Prispevke so razdelili v štiri skupine: največ jih je obravnavalo glavno vprašanje konference s področja psihologije religije, druga skupina iz teološkega vidika, tretja iz svetopisemskega in četrta iz filozofskega in umetnostnega vidika. Za medije zelo zanimiv je bil, pove Jerebic, prispevek o vplivu t. i. hrvaških katoliških vplivnežev na oblikovanje podobe Boga pri mladih. »Zanimiv je podatek druge raziskave, da ima Cerkev glavno vlogo pri oblikovanju podobe Boga zgolj pri 51 % mladih,« izpostavi Jerebic.

Storilci v cerkveni predstojniški službi z nasilnim vedenjem ne storijo zgolj posameznih kaznivih dejanj in grehov. Njihova nedopustna dejanja proti dostojanstvu človeške osebe pri žrtvah poleg fizičnih, psihičnih in čustvenih posledic pustijo tudi duhovne rane, krizo vere in popačeno podobo Boga. (Andrej Saje)

Zbornik bo izšel v začetku leta 2022

Po tretji raziskavi ima verouk manjšo vlogo pri oblikovanju podobe Boga, kot bi si želeli, pri čemer se je odprla razprava o pojmu avtentičnosti pri podajanju katehetskih vsebin. »Več prispevkov se je nanašalo na oblikovanje nezavedne podobe Boga v ranem otroštvu, ki potem močno zaznamuje človeka, koliko sproščeno in čustveno poglobljeno vstopa v odnos z drugim in z Drugim – Bogom,« še podčrta dr. Drago Jerebic, specialist zakonske in družinske terapije iz Družinskega inštituta Bližina. Zbornik iz konference, v katerem bodo objavljena pisna dela, bo izšel v začetku prihodnjega leta.

Katarina Kompan Erzar: Človek, ki je čustveno zaprt, ne varno navezan in usmerjen sam vase, bo zelo težko sprejel držo svobodne odprtosti, ranljivosti in kreativne iniciative, ki s seboj prinašajo tudi bolj burno in raznoliko čustvovanje ter zahtevajo fleksibilnost in hitro regulacijo čutenj. FOTO: Tatjana Splichal

Nujni pogoj za dialog: slišati in razumeti se

Celodnevna mednarodna konferenca, ki je potekala prek spletne aplikacije Zoom, je pritegnila veliko pozornost javnosti, saj je bilo prijavljenih več kot 200 slušateljev. Organizatorji so dobili precej vprašanj, ali bodo predavanja posneta – bila so in bodo v kratkem objavljena tudi na YouTube kanalu ljubljanske Teološke fakultete. Veliko sodelujočih profesorjev je pripravilo prezentacije v drugem jeziku, kot so predavali, kar je še dodatno pripomoglo k boljšemu razumevanju, »kar je nujni predpogoj za dialog – da se slišimo in razumemo,« je strnil Jerebic.

Med razpravljavci tudi novi škof Andrej Saje

Med razpravljavci je bil z razmislekom »Nasilje v Cerkvi in doživljanje podobe Boga« tudi novi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. »Aktualni čas je v Cerkvi zaznamovan z izzivom soočenja različnih oblik nasilja. Za razliko od takšnih pojavov v družbi na splošno je v Cerkvi slednje povezano z zlorabo predstojniške službe, kar ima poleg znanih posledic nasilnih ravnanj zaradi statusa storilcev pri žrtvah tudi določene specifike za doživljanje Boga in svetega,« je opozoril dr. Saje.

Včasih opazimo vrzel in celo napetost v odnosu med teologi in psihologi. Interdisciplinarnost je zagotovilo za širše, globlje, lepše, višje razumevanje resničnosti in nato za stvarnika iste stvarnosti. (Josip Bošnjaković)

Zloraba moči in avtoritete, dane s cerkveno službo

In nadaljeval: »Storilci zlorab iz duhovniških ali redovniških vrst pri izvajanju spolnega in duhovnega nasilja zlorabljajo moč in avtoriteto, ki jim je dana s cerkveno službo. Predstojniki v Cerkvi zaradi svojega posebnega statusa pri svojih podrejenih uživajo zaupanje. Posledično pride v primeru tovrstnih zlorab do hujših posledic kot sicer. Storilci v cerkveni predstojniški službi z nasilnim vedenjem ne storijo zgolj posameznih kaznivih dejanj in grehov. Njihova nedopustna dejanja proti dostojanstvu človeške osebe pri žrtvah poleg fizičnih, psihičnih in čustvenih posledic pustijo tudi duhovne rane, krizo vere in popačeno podobo Boga, kar je še posebej značilno za duhovne zlorabe.«

Razlika med zunanjo in notranjo vero

Dr. Katarina Kompan Erzar se je želela v prispevku »Bog; Oče, ki prihaja k človeku« približati pojmovanju duhovnega življenja kot neločljivo prepletenega in prisotnega tako v telesnem kot duševnem doživljanju in delovanju. Poudarila je razliko med zunanjo in notranjo vero; med stikom, ki odpira prostor za razodevanje Božje prisotnosti med nami, in lažnimi oblikami stika, ki tega ne omogočajo. »Sprejeti odrešenje in zaživeti življenje svobodnih Božjih otrok je za modernega človeka velik izziv. Tako kot je izziv izgradnja odnosov varne navezanosti, razvoj kreativnosti in odnosne iniciative,« je poudarila.

Sprejemati življenje kot presenečenje in dar

In še: »Človek, ki je čustveno zaprt, ne varno navezan in usmerjen sam vase, bo zelo težko sprejel držo svobodne odprtosti, ranljivosti in kreativne iniciative, ki s seboj prinašajo tudi bolj burno in raznoliko čustvovanje ter zahtevajo fleksibilnost in hitro regulacijo čutenj. Tako bo tudi težje ponotranjil držo sprejemanja Boga kot tistega, ki 'nas je prvi vzljubil' in katerega stvaritev smo. Teološki pojem ustvarjenosti po Božji podobi namreč preveden v govorico našega doživljanja pomeni sprejemati življenje kot presenečenje in dar in odnose kot živ organizem, ki temelji na čustvih in vzajemnosti.«

Težave, ki se pojavijo v odnosih, se lahko tudi pozdravijo v odnosih. Nezavedna podoba o Bogu je ustvarjena v odnosih in se v odnosih lahko tudi spremeni. (Drago Jerebic)

Da dialog povezuje, predpostavlja odprtost, pripravljenost slišati drugega

Da dialog povezuje, predpostavlja odprtost, pripravljenost slišati drugega, zanimanje za drugega in predvsem, da se sploh razumemo, je v uvodnem nagovoru poudaril dr. Drago Jerebic: »Freud je menil: človek si ustvari Boga, da mu nadomešča figuro, ki mu daje varnost, ko mu je oče (in mama) ne dajeta več. Pozneje so poznavalci tega področja to njegovo tezo uporabili, a malo spremenili: res je, Freud, človekova podoba Boga je dejansko zelo močno povezana z (ne)zavednim doživljanjem lastnih staršev. Ne pomeni pa, da človek ustvari Boga, temveč si ustvari specifično podobo o Bogu.«

Dr. Andrej Saje: Aktualni čas je v Cerkvi zaznamovan z izzivom soočenja različnih oblik nasilja. Za razliko od takšnih pojavov v družbi na splošno je v Cerkvi slednje povezano z zlorabo predstojniške službe. FOTO: Tatjana Splichal

Težave, ki se pojavijo v odnosih, se lahko tudi pozdravijo v odnosih

Zato se lahko postavi pastoralno vprašanje: kaj pa, če človekova nezavedna podoba o Bogu ne podpira prejetega koncepta – oznanila o Bogu? Mu lahko pomagamo in kako? »Težave, ki se pojavijo v odnosih, se lahko tudi pozdravijo v odnosih. Nezavedna podoba o Bogu je ustvarjena v odnosih in se v odnosih lahko tudi spremeni. Mora pa biti ta človek deležen ustreznega pastoralnega oziroma terapevtskega pristopa, ki se usmerja ne le na levo hemisfero, temveč tudi ali celo najprej na desno,« je prepričan Jerebic.

Kdaj in zakaj izgubimo pozornost vernika?

Kje in kako pa lahko psihologija pomaga izboljšati pastoralno delo? Kako evangelij čim učinkoviteje posredovati vernikom? »V medijih so zelo pozorni, kdaj nekdo preklopi televizijski ali radijski kanal drugam, kdaj izgubijo poslušalca in gledalca oziroma njegovo pozornost. Podobno lahko v pastorali skušamo ugotoviti, kdaj in zakaj izgubimo pozornost vernika, kdaj in zakaj se on obrne proč od Boga,« je v uvodnem nagovoru še izpostavil dr. Drago Jerebic.

Sprejeti odrešenje in zaživeti življenje svobodnih Božjih otrok je za modernega človeka velik izziv. Tako kot je izziv izgradnja odnosov varne navezanosti, razvoj kreativnosti in odnosne iniciative. (Katarina Kompan Erzar)

Naj nam dialog pomaga pri dobrodelnosti in dobrotljivosti

Dr. Josip Bošnjaković s Teološke fakultete Đakovo je v uvodnem nagovoru pojasnil, da dialog vključuje vsaj dve plati, v tokratnem primeru teologijo in psihologijo, in še »spretno sestro v dialogu«, komunikacijo, nato filozofijo in na poseben način pisni dialog med Bogom in človekom – Sveto pismo. »Za Rosshirta se s študijem psihologije za teologa ne more primerjati nič bolj koristnega in potrebnega. Naj nam ta dialog pomaga pri dobrodelnosti in dobrotljivosti, da se obogatimo z različnimi vedami, da bi vedno bolj odkrivali lepoto Boga, ki nam govori, da bi vedno bolj razumeli Božjo besedo,« je pojasnil Bošnjaković.

Kaj vključuje dialog?

Dialog, je dodal, vključuje poslušanje, razumevanje, izgovarjanje, molk, izmenjavo, vprašanja, nesoglasja, sklepanje. Dialog med teologijo in psihologijo predpostavlja vprašanja današnjega človeka, zato so želeli najti odgovore, da bosta današnji teolog in psiholog znala komunicirati med seboj, pa tudi z drugimi.

Teologija in psihologija sta že dolgo v dialogu

»Včasih opazimo vrzel in celo napetost v odnosu med teologi in psihologi. Interdisciplinarnost je zagotovilo za širše, globlje, lepše, višje razumevanje resničnosti in nato za stvarnika iste stvarnosti. Teologija in psihologija sta že dolgo v dialogu, tako kot fizika in prehrana, kemija in glasba. Odkrivanje zakonov psihologije v praksi je zelo podobno individualnim prizadevanjem teologije – biti v kakovostnem odnosu z drugimi in s seboj, kar v teologiji izhaja iz pravega razumevanje Boga,« je še izpostavil dr. Josip Bošnjaković.