V Jeruzalemu so med obnovitvenimi deli odkrili armenski križ, mozaike, kovance in druge predmete, ki izvirajo od bizantinskega do mameluškega obdobja, poroča Radio Vatikan. Do najdb so prišli med obnovitvijo armenskega vrta v bližini Sionskih vrat znotraj starega jeruzalemskega obzidja.

Armenski križ, imenovan khatchkar, je vklesan v približno en meter visoko kamnito ploščo. Po besedah Bareta Yeretziana, ki je pri armenskem patriarhatu v Jeruzalemu pristojen za nepremičnine, naj bi križ izviral iz 12. stoletja: »Te skulpture so značilne za armensko umetnost in so od leta 2010 vpisane v Unescovo nesnovno kulturno dediščino človeštva. Običajno ima khatchkar votivno funkcijo za odrešitev duš, pogosto za darovalca in njegovo družino.« Zdi se, da to velja tudi za križ v armenskem vrtu v Jeruzalemu, saj ima na spodnjem delu napis v armenščini »Gospod Jezus, spomni se ...«.

Izklesana grozda predstavljata evharistične sadove in nesmrtnost

Armenski križ khatchkar ima redkeje spominsko funkcijo ali pa je namenjen zaščiti pred nesrečo. V najdeno kamnito ploščo v armenskem vrtu je vklesana bogata čipka, prepletena z geometrijskimi frizi. Na sredini je armenski križ, pod katerim sta dva križa, nad osrednjim križem pa sta podrobno izklesana dva grozda.

Francoski izvedenec za armenske študije Jean-Pierre Mahé poudarja, da »križ predstavlja čudoviti rajski drevesi, drevo življenja in drevo spoznanja, katerih sadove je želel okusiti Adam, pa tudi prestol slave, na katerega je bil Kristus, novi Adam, povzdignjen kot sad spoznanja Očeta. Korenine tega drevesa niso v zemlji, temveč se vzpenjajo proti nebu in so obložene z grozdi in granatnimi jabolki, ki predstavljajo evharistične sadove in nesmrtnost.«

Armenska skupnost je v Sveti deželi zgradila okoli 70 samostanov

Kovanci, najdeni med izkopavanji, so bakreni in izvirajo iz bizantinskega in/ali mameluškega obdobja (1261–1517). Yeretzian poudarja, da je odkritje v armenskem vrtu v Jeruzalemu izjemno dragoceno. Že učenjak Vardapet Anestas iz 7. stoletja je v svojih delih našteval številne armenske cerkve, kapele in samostane v Sveti deželi, od katerih mnogi danes niso znani; znano pa je, da je armenska skupnost, ki se je okoli 6. stoletja naselila v bližini gore Sion v Jeruzalemu, med 4. in 8. stoletjem v Sveti deželi zgradila okoli 70 samostanov.

Pri izkopavanjih so našli tudi mozaična tla z geometrijskimi in cvetličnimi vzorci, narejenimi iz belih, modrih in rdečih ploščic. Sodeč po slogu mozaiki segajo v bizantinsko obdobje, ker pa so med ruševinami stavb, katerih datacija še ni zanesljiva, ni mogoče navesti več podrobnosti. Fotografije khatchkarja bodo uradno objavljene v znanstveni publikaciji armenskega patriarhata v Jeruzalemu.