V Izraelu so v minulih dneh odkrili ostanke ene najstarejših sinagog na svetu, ki jo datirajo v obdobje med letom 50 pred Kristusom in 100 po Kristusu, v čas torej, ko je živel Jezus. Sinagoga se je nahajala na obrežju tiberijskega jezera v mestu Migdal, na severu Izraela. Med posebej dragocenimi najdbami je tudi kamen pravokotne oblike, na katerem je med drugim reliefno upodobljen judovski svečnik s sedmimi kraki, ki je stal v templju. Kamen so našli v osrednjem prostoru, ki je velik okrog 120 kvadratnih metrov. Na kamnu je prav tako upodobljena amfora, na vseh štirih straneh pa je okrašen z dekorativnimi motivi. Tla sinagoge so bila okrašena z mozaikom, stene pa okrašene z barvnimi freskami.

Zemljišče, na katerem se nahajajo arheološki ostanki sinagoge, je v lasti reda Kristusovih legionarjev, kateremu pripada tudi odgovoren za Center Notre Dame v Jeruzalemu p. Juan Solana. Slednji je za radio Vatikan pojasnil vrednost najdbe, predvsem za judovsko skupnost. Po njegovih besedah gre za edinstveno najdbo, saj kamen vsebuje različne upodobitve, ki so že bile odkrite, vendar na različnih krajih v Izraelu, na kovancih in drugih zidnih ostankih. Tokrat pa se vsi ti motivi nahajajo skupaj na enem mestu.

Na vprašanje, ali je odkritje pomembno tudi za kristjane in katoličane, je Solana odgovoril, da se mesto Migdal ali Magdala nahaja le sedem kilometrov od Kafarnauma, kamor je Jezus zahajal v času svojega javnega delovanja. V Magdali je Jezus večkrat učil, pridigal in poslušal tamkajšnje ljudi, je dejal Solana in dodal, da se je večina prebivalcev Magdale prej ali slej morala srečati z Jezusom. Gre torej za ljudi, ki so zagotovo bili očividci in pričevalci Jezusovega življenja, nauka in čudežev. Prav tako se lahko predvideva, da so se ravno v tej sinagogi srečevali verniki, ki so iz judovstva prešli v krščanstvo in postali Jezusovi učenci. Magdala pa je tudi rojstni kraj svetopisemske Marije Magdalene, ki je v to sinagogo zagotovo pogosto prihajala molit.