Decembra leta 2019 so v Italiji ustanovili Mrežo zelenih šol. Kot poroča Radio Vatikan, ta danes vključuje več kot 800 ustanov, ki si prizadevajo za recikliranje, zmanjšanje uporabe plastike, ločeno zbiranje odpadkov in uporabo biološko razgradljivih izdelkov. Zanimiv projekt je v pogovoru za Radio Vatikan predstavila Maria Grazia Lancellotti, ravnateljica ene izmed državnih gimnazij v Rimu, ob tem pa je spomnila na načela okrožnice Hvaljen, moj Gospod papeža Frančiška.

Pobuda »petki za prihodnost«

Lancelottijeva je na začetku pojasnila, da je Mreža nastala na pobudo »petkov za prihodnost«, ko so na šoli videli, s kakšnim navdušenjem so se mladi udeleževali tovrstnih dogodkov. Predloge so sicer dobili že leta 2015, ko je bila objavljena tudi okrožnica Hvaljen, moj Gospod. Po besedah rimske ravnateljice ta dokument vsebuje že vse tematike, ki so bile pozneje zapisane v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Spomnila je tudi, da se je preobrat zgodil z gibanjem Grete Thunberg in z zahtevo mladih, da bi takšnim temam posvetili več pozornosti. Kot je dejala, so »bolj mladi naučili nas kot pa mi njih, da ni več mogoče čakati in je treba začeti s spremembami«.

Uvajanje dobrih navad

Ustanove, ki so vključene v Mrežo zelenih šol, so začele uvajati dobre navade. Začeli so s postopki za zmanjšanje uporabe plastike in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati. Pozorni so na ločeno zbiranje odpadkov in recikliranje: ne zgolj na recikliranje običajnih materialov, ampak med drugim tudi starih prenosnih telefonov. V učilnice so namestili koše za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih morajo dijaki nato odnesti na hodnik, kjer stojijo večji koši. Tiste, ki ne živijo v bližini, skušajo spodbujati, naj ne uporabljajo osebnih vozil, ki onesnažujejo okolje: zato so poskrbeli za stojala za kolesa, organizirajo pa tudi različne dejavnosti in srečanja s strokovnjaki o okoljevarstvenih tematikah. Ponekod so v šolah uvedli tudi vrtove za gojenje zelenjave: z izbruhom epidemije se je omenjena pobuda ustavila, vendar so se je po besedah ravnateljice Lancellottijeve dijaki v zadnjih tednih lotili še z večjim navdušenjem.

Nova vprašanja: Kam z maskami? Pouk na prostem

Lancellottijeva je ob tem spomnila, kako so se zaradi epidemije »naše navade nedvomno spremenile, popolno zaprtje nas je primoralo, da smo premislili o svojih dejanjih; novost pa je tudi ta, da se moramo vprašati, kaj storiti z maskami, ki jih vsak dan uporabljamo in zavržemo. Tudi glede čistilnih sredstev so se nekatere šole odločile za nakup izdelkov, ki so biološko popolnoma razgradljivi in trajnostni«. Ko so se dijaki pred nekaj tedni vrnili v šole, se je vodstvo odločilo, da bo pouk do začetka počitnic izvajan na prostem, v naslednjih mesecih pa bodo premislili o možnosti uporabe zunanjih prostorov tudi v prihodnosti.


Maria Grazia Lancellotti FOTO: Vatican Media

Papeževa okrožnica

Papež Frančišek je v okrožnici Hvaljen, moj Gospod zapisal, da je okoljska vzgoja razširila svoje cilje in danes vključuje tudi kritiko določenih sodobnih »mitov«: od individualizma do nebrzdanega napredka, od potrošništva do pravno nedorečenega trga, vključuje pa tudi različne ravni okoljskega ravnovesja: »notranjega s samimi seboj, solidarnega z drugimi, naravnega z vsemi živimi bitji ter duhovnega z Bogom.« (210)

Mladi potrebujejo globlje oporne točke

Lancellottijeva je prepričana, da so tako epidemija kot tudi podnebne spremembe in škoda, ki jo je človek povzročil zemlji, globoko prizadele mlade in jim spodnesle tla pod nogami. Po njenih besedah so mladi v obdobju iskanja in potrebujejo globlje oporne točke. »Samo zunanje ne zadoščajo, saj smo videli, da v takšnem trenutku nič ne reši, če ima človek veliko stvari,« je poudarila ravnateljica ter dodala: »To, kar rešuje, je solidarno ravnanje, spoštovanje drugega, zavedanje, da skrb zase pomeni tudi skrb za drugega, saj je spoštovanje pravil tudi rešitev drugega. In to sporočilo mladi v tem trenutku močno doživljajo. Upam, da bo vse to čez nekaj let privedlo do tega, da bo njihov odnos drugačen, skratka, da bodo izšli boljši. Menim, da je mogoče prav prek prizadevanja šole poudariti, kako okoljski izziv zadeva vse, da ni časa za čakanje, da mora vsakdo izmed nas storiti svoj delež; da je od naših drobnih dejanj odvisen rezultat za vse.«

Pomen vzgoje, presenetljive pobude dijakov

Ob koncu pogovora je Lancellottijeva spomnila še na besede iz okrožnice Hvaljen, moj Gospod, kjer papež Frančišek govori o »okoljskem državljanstvu« in o poti k novim načinom življenja (211). Po njenem mnenju obstaja zavedanje, da morajo tisti, ki jim je zaupana vzgoja mladih – predvsem, da bi postali dejavni in solidarni državljani –, mladim predati sredstva, ki niso kratkotrajna; da veščine, povezane s trajnostjo, ne bi bile občasne, ampak bi postale del vzgojnega procesa: »Sedaj obstajajo pobude, sredstva, nimamo več izgovorov. Mladi so že dali svoj odgovor,« je poudarila ravnateljica in povedala, da so dijaki prosili, če bi lahko skupaj očistili šolo, ko so videli, kako je v času zaprtja zrasel plevel v cvetličnih gredah in drugod. To jo je zelo pozitivno presenetilo, saj ni šlo za protest, ampak za željo, da bi skupaj naredili nekaj za šolo, ki je last vseh in h kateri vsak želi prispevati svoj delež.