Dopoldne so pripravili proslavo pred spomenikom v Bazovici, osrednjo slovesnost pa popoldne v senatu: te sta se udeležila tako premier Mario Draghi kot tudi predsednik Sergio Mattarella, poroča STA. Slovesnost v Bazovici so po navedbah Primorskega dnevnika zaradi preprečevanja širjenja koronaokužb priredili brez občinstva.

Tržaški škof Crepaldi se je v posebni molitvi priporočil trem blaženim, italijanskemu duhovniku Francescu Bonifaciu, Slovencu Lojzetu Grozdetu in hrvaškemu duhovniku Miroslavu Bulesiću, naj podpirajo vse tri narode na skupni poti do zmage dobrote in ljubezni.

Tržaški škof Giampaolo Crepaldi je v govoru pozval k spominu na vse, ki so padli kot žrtve sovraštva in »nečloveških ideologij«, pa tudi k miroljubnemu sobivanju. Spomnil je na tri blažene, italijanskega duhovnika Francesca Bonifacia, Slovenca Lojzeta Grozdeta in hrvaškega duhovnika Miroslava Bulesića, in se jim v posebni molitvi priporočil, naj podpirajo vse tri narode na skupni poti do zmage dobrote in ljubezni.

Tržaški župan Roberto Dipiazza je medtem med drugim pozval italijanski parlament, naj prekliče odlikovanje »krvnika Tita«, predsednik dežele Furlanija-Julijska krajina Massimiliano Fedriga pa je izpostavil, da je njegova uprava odrekla finančno podporo »revizionistom« in zanikovalcem fojb.

Osrednjo slovesnost so popoldne pripravili v rimskem senatu.

Osrednjo slovesnost so popoldne pripravili v rimskem senatu. Italijanski predsednik Mattarella je že pred dogodkom objavil sporočilo ob današnjem dnevu, ki je zanj priložnost, da se država »združi v premisleku in solidarnosti s sorodniki in potomci tistih, ki so bili kruto ubiti in vrženi v fojbe, Italijani, ki so bili iztrgani iz domov in prisiljeni v izgon, vsemi tistimi na vzhodni meji, ki so morali plačati najhujši človeški davek grozot druge svetovne vojne,« poročanje italijanskih medijev povzema STA.

Mattarella je obenem izpostavil izbiro Gorice in Nove Gorice za skupno Evropsko prestolnico kulture 2025 kot dokaz, »kako je za vso unijo pomembno, da je spomin na nekdanje nečloveško zatiranje zdaj odprl pot prijateljstva, razumevanja, primata človekovega dostojanstva v spoštovanju različnosti in pravic«.

Tudi iz najbolj bolečega spomina, tudi tistega, ki izvira iz zla, lahko vzklijeta mir in rast civilne družbe.

Predsednik Mattarella še ugotavlja, da sta Evropa in dialog, ki ga je pospešila uveljavitev demokracij, odprla novo pot: »Tudi iz najbolj bolečega spomina, tudi tistega, ki izvira iz zla, lahko vzklijeta mir in rast civilne družbe. K temu se je v zadnjih letih naša država zavezala skupaj s Slovenijo in Hrvaško, zato da bi iz obmejnih območij naredili kraj srečevanja, blaginje, sodelovanja in upanja.«