V sklopu praznovanja 20-letnice ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije je v preteklih dneh v Zavodu svetega Stanislava mednarodni simpozij z naslovom Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in religijo« gostil več kot 40 predavateljev.

V dveh dneh mednarodnega simpozija (v petek, 10., in soboto, 11. maja) so predavatelji odgovarjali na vprašanje, v kakšnem razmerju so temeljna področja človekovega iskanje resnice in smisla življenja.

O vsebinskih poudarkih prvega dela pišeta Bogomir Štefanič in Igor Vojinovič (več v prihajajoči številki tednika Družina):

»Posebej želimo opozoriti na razmislek o etičnih izhodiščih dialoga zlasti med vero in znanostjo, ki je bil v središču prvega razpravnega omizja, pri katerem so v petek, 10. maja, sodelovali predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj, član bruseljske etične komisije pri Evropski zvezi, avstrijski moralni teolog dr. Günter Virt, in svetovalec v Evropskem parlamentu, nekdanji dijak ŠKG mag. Klemen Žumer.«

Novo znanje – nove zlorabe

Dr. Jože Trontelj je opozoril na osupljivo hitrost naraščanja znanja v sodobni družbi, ki pa prinaša tudi številne nove možnosti zlorab znanstvenih dosežkov in spremembe pri etični (ne)sprejemljivosti določenih ravnanj. Zdi se, da je sodobna družba že pred časom, ob prvih etičnih koncesijah, ki so iz bolj ali manj upravičenih izjem vedno bolj postajale pravilo, stopila na spolzki klanec, po katerem drsi z vedno večjo hitrostjo. Se bo res ustavila šele na dnu?«

Možnosti za etično zavzemanje, ki izhaja iz vere, so

»Iz teh temeljev pri delu v različnih etičnih svetovalnih telesih na nacionalni in mednarodni ravni izhaja dr. Günter Virt. Morda bi kdo sodil, da je kot teološki etik v sekularnem evropskem okolju neuspešen. A njegove izkušnje govorijo drugače. Naj omenimo le odmevno zgodbo, povezano s smernicami Evropske zveze o biopatentih, o katerih je leta 2001 razpravljala etična svetovalna skupina, ustanovljena pri Evropski komisiji. Vsi njeni člani so se strinjali z možnostjo patentiranja človeških zarodnih matičnih celic, samo dr. Virt je temu v ločenem mnenju nasprotoval, saj je prepričan, da je načrtno uničevanje zarodkov za pridobivanje matičnih celic neopravičljivo, uporaba takih celic v industrijske namene pa proti človekovemu dostojanstvu. Najprej se je temu stališču pridružil münchenski Evropski patentni urad, pozneje pa pri odmevnem razsojanju o patentiranju izuma na temelju matičnih celic zarodkov tudi luksemburško Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je oktobra 2012 odločilo, da v Evropi iz moralnih razlogov ni mogoče dodeliti patentov na osnovi predhodnega uničevanja človeških zarodkov. Po enajstih letih se je tako mnenje, ki ga je dr. Virt v etični komisiji zagovarjal sam, izkazalo za pravilno.«

Odnos med vero in znanostjo

»Kako se naša vera odpira znanosti in kakšno je razmerje med njima, je pojasnil dr. Anton Stres. Kot je dejal, naša vera ni teoretična niti mitološka, marveč zajema celotnega človeka in temelji na resničnih zgodovinskih dogodkih, ko je Bog posegel v zgodovino človeka. Temeljno vprašanje naše vere je bilo od vedno, kaj je res in kaj ni res. Zanimivo je, da si isto vprašanje zastavlja tudi znanost. Na temelju tega skupnega vprašanja stopa krščanstvo v dialog s pogansko kulturo že v začetku 2. stoletja.«

Narave ni mogoče izčrpati z eksperimentalno metodo

Organski kemik in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal je kot znanstvenik in kristjan poudaril pomen dialoga med vero, znanostjo in umetnostjo in doseganje uravnoteženega odnosa med njimi. Vsak človek, zlasti mlad, išče odgovore na vprašanja o svetu, v katerem živi, in o smislu življenja. Nevarnost pri tem je, da bi zapadel v poveličevanje zgolj znanstvenih dokazov in tako postal intelektualni invalid, ki ne razume duhovne ali kulturne razsežnosti svojega življenja, saj z raziskavami in eksperimenti nikoli ne moremo zajeti celotne stvarnosti. Navedel je misel dr. Jožeta Hlebša, da »narave ni mogoče izčrpati z eksperimentalno metodo«. Če je bistvo znanosti iskanje resnice, potem mora znanost obsegati prizadevanja za celostno resničnost in ne le za delne, merljive realnosti.«

Einstein: »Znanost brez vere je hroma«

Predavanje fizika in upokojenega raziskovalca na Inštitutu Jožefa Štefana prof. dr. Franceta Cvelbarja je obravnavalo delež grškega razuma v krščanstvu, o čemer je govoril Benedikt XVI. v slovitem govoru na univerzi v Regensburgu. Tam je zatrdil, da je krščanstvo edina religija, ki se veže na razum, kar je razvidno že v Stari zavezi. Povezava med grško mislijo in krščanstvom sega nazaj v grški prevod Stare zaveze. Šele s tem prevodom je svetopisemsko božje ime: »Sem, ki sem« dobilo svoj pomen in je evangelist zmogel pozneje veličastno zapisati: »V začetku je bila Beseda (Logos)«. V nadaljevanju se je dr. Cvelbar dotaknil Einsteina in njegove globoke vere v Boga, kar izraža tudi njegov znamenit stavek: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.«

Prispevek Bogomirja Štefaniča in Igorja Vojinoviča bo izšel v naslendji številki tednika Družina.


Fotografija 1: Direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar med pozdravnim nagovorom
Fotografija 2: Razpravno omizje o odnosu med vero in znanostjo

Foto: B. Š.