»V imenu lažne tolerance omejujemo svojo vero na cerkev in domače stene«
»V imenu lažne tolerance omejujemo svojo vero na cerkev in domače stene«
Mučenec Alojzij Grozde je bil prvi blaženi novonastale novomeške krajevne Cerkve zgolj štiri leta po njeni ustanovitvi. Letošnje praznovanje njegovega godu je še posebej pomenljivo, saj se v Grozdetovem letu 2023 spominjamo 100-letnice njegovega rojstva in 80-letnice njegovega rojstva za nebesa – mučeništva.
Romanje mladih
Že na predvečer slovesnega praznovanja so h Grozdetu na Zaplaz pod geslom »Ti poznaš srce mlado« poromali slovenski mladi pod okriljem Katoliške mladine. Več kot 40 se jih je zbralo pri spominskem znamenju Grozdetove mučeniške smrti ob potoku Vejeršca na Mirni in se podalo na pešpot prek Čateža do Marijine in Grozdetove romarske cerkve na Zaplazu.
Molitvena ura in maša
Prav tam je bila danes zgodaj dopoldne najprej molitvena ura in nato še slovesna maša, ki jo je ob somaševanju škofov msgr. dr. Andreja Sajeta (predsednika Slovenske škofovske konference), msgr. Andreja Glavana in msgr. mag. Stanislava Hočevarja in okrog 40 duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Vzeti življenje v svoje roke
»Kaj nam blaženi Alojzij Grozde sporoča za današnji čas? Da moramo vzeti življenje v svoje roke in ga presojati po najboljšem merilu – evangeliju,« je v nagovoru med drugim poudaril nadškof Zore: »Grozde je bil zgled mladega kristjana, ki se je odločil za Kristusa in ga oznanjal z vrednotami, ki jih je živel dosledno, in skušal k Bogu pritegniti čim več svojih vrstnikov.«
Čas diktature strpnosti
Prav ta Grozdetova drža je v našem svetu zelo pomembna, saj lahko v današnjem času diktature strpnosti začnemo dobivati občutek, da živeti vero pomeni s svojo vero vznemirjati neverujoče. »V imenu lažne tolerance začnemo svojo vero omejevati na cerkev in morda še na stene našega doma,« je izpostavil nadškof Zore.
Krščanskega poguma mu ni manjkalo
Grozdetu zdravega krščanskega ponosa ni manjkalo in se zato ni skrival, temveč je veselo živel svojo vero in tako vabil h Kristusu tudi vrstnike, je zaključil nadškof: »Spoznal je, da 'današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, temveč zlasti delavnih svetnikov', kakor je v zadnjem letniku gimnazije povedal tri tedne pred svojo mučeniško smrtjo.«
Celotna pridiga ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta je TUKAJ.