»Avtor več kot tridesetih pesniških zbirk, dobitnik vseh najprestižnejših nacionalnih nagrad in številnih tujih priznanj, se tudi v zadnji zbirki oglaša z družbene margine – ostaja glas na obrobje odrinjenih, družbeno nevidnih množic, z neizprosno kritiko subvertira pesniški jezik patriarhalne tradicije, uspešno detektira in obenem dekonstruira nezavedne, 'ponotranjene' diskurze hegemonije, ki so osnovno ogrodje institucionalne represije. A must za literarne sladokusce in vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z nami. Najboljša tradicija progresivizma!«

Teh vrstic nisem izpisal iz nobene obstoječe kritike, a bi z lahkoto našel kaj po smislu in slogu prav podobnega. Kdor se na to kaj spozna, mi bo že pritrdil: Se non è vero, è molto ben trovato, če primer ni dejanski, pa dobro slika resničnost. Kritika, ta zavest in vest literature, ki tako rada prevprašuje vse od usode poznega kapitalizma do subverzivnih potencialov različnih spolnih praks, ki vdira skozi ž...