V Idriji obeležili obletnico priključitve Primorske matični domovini
V Idriji obeležili obletnico priključitve Primorske matični domovini
Program državne proslave so sooblikovali govorci, umetniki in drugi kulturni ustvarjalci z Idrijskega in Cerkljanskega, režiser in scenarist Dušan Moravec pa je nastopajoče združil pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo. Moravec je pojasnil, da si je izposodil Vorančev slogan, ki mu je na koncu postavil vprašaj: »Ali res svojega ne damo, glede na to, kaj vse smo v preteklosti že našega nekritično razprodali? A če česa, potem Primorske ne damo. In tudi zato so proslavo soustvarili kulturni ustvarjalci z idrijsko-cerkljanskega dela Primorske,« je poudaril režiser.
Režiser in scenarist Dušan Moravec je nastopajoče združil pod sloganom Tujega nočemo, svojega ne damo.
Zbrane je v uvodu nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj, ki je izrazil ponos, da občini Idrija in Cerkno gostita osrednjo državno proslavo ob prazniku Primorske: »Letošnja praznična proslava je v Idriji, ki je že več kot pol tisočletja pomemben del Primorske in jo bogati s svojimi naravnimi lepotami, svetovno priznano tehniško in kulturno dediščino ter uspešnim gospodarstvom. V ta prostor so nas zasidrali zgodovinske vezi, skupna prizadevanja in borba za Slovenijo.«
»Idrijski rudarji so se pred odhodom v rudnik, ne glede na morebitna razhajanja, vedno iskreno in enotno pozdravili z rudarskim pozdravom Srečno! Tudi danes se v marsičem razhajamo, a naš današnji pozdrav je enoten in iskren: Srečno Primorska in srečno Slovenija,« je nagovor sklenil idrijski župan.
Za slavnostno govornico je bila izbrana Nina Leskovec, mlada znanstvenica, Idrijčanka, ki študira v ZDA, zbrani pa so ji prisluhnili v videonagovoru. »Poleg tega, da sem ponosna Idrijčanka, sem ponosna tudi na to, da sem v tujini izobražena in trenutno v tujini živeča Slovenka ter aktivna članica skupnosti ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF, v kateri se trudimo povezovati Slovence, živeče doma in tiste študirajoče oziroma delujoče v tujini, ter povečevati pretok znanja, predvsem pa bogatiti slovensko zakladnico znanja,« je povedala Leskovčeva.
Primorci imamo himno. In himno imamo zato, ker nas združuje v upornosti, seveda najprej proti fašizmu.
Rdeča nit proslave je bila pesniška beseda Črtomirja Šinkovca, pesnika z Vojskega, velikega primorskega domoljuba, prireditev pa so sklenili s primorsko himno Vstala Primorska.
»In prav ta je tista, ki povezuje,« je po koncu proslave za novinarje povedal predsednik države Borut Pahor. »Primorci imamo himno. In himno imamo zato, ker nas združuje v upornosti, seveda najprej proti fašizmu. Tu smo si Primorci enotni. Morda kdo drug v Sloveniji težko razume, da tako rekoč skoraj vsi Primorci rdečo zvezdo drugače dojemamo. Takrat je bila simbol upora. Potem po vojni so se pod njo seveda zgodili tudi zločini, ampak Primorcem te simbolike upora, zato da smo ostali skupaj s Slovenci in sedaj v suvereni državi, ni mogoče vzeti,« je pojasnil predsednik republike.
Pahor je še izpostavil, da moramo nekako živeti skupaj v sožitju, razumeti drug drugega in bolečino in to, kar nam je v srcu: »Mislim, da je dovolj prostora za vse, da lahko živimo skupaj, je pa tak čas, da se moramo potruditi. Ta proslava je bila lepa za Primorce in upam, da tudi za vse Slovence.«