»V hribih pogosto ure dolgo ni mogoče srečati nobenega človeka […]«
»V hribih pogosto ure dolgo ni mogoče srečati nobenega človeka […]«
Poglavitni razlog za veliko zanimanje za geografijo našega ozemlja, ki je bila, kot pove legenda o Argonavtih, v glavnih potezah znana že v antiki, je gotovo v prometni legi, saj predstavlja pomembno križišče poti med Apeninskim polotokom in Balkanom. Poznavanje današnjega slovenskega prostora se je pozneje samo še poglabljalo, kar med drugim dokazujejo pričevanja in popotni dnevniki furlanskega humanista in potopisca Paola Santonina iz 15. stoletja. Razvoj tiska in napredek v kartografski znanosti je to védenje pozneje le še stopnjevalo.
Semena turizma
Potovanja so se v preteklosti dogajala zaradi različnih vzrokov, začetki turizma v pravem pomenu pa segajo v drugo polovico 18. stoletja. Zgodovino turizma lahko razdelimo na tri obdobja, od začetnega, ko praktično še ni bilo turističnih središč in društev, prek drugega, ki se začne z izgradnjo železnice in traja nekako do prve svetovne vojne, ter tretjega, ki še traja.
Znano je, da k veselju do življe...