Hiša Ljubhospic ob podpori Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in drugih donatorjev ves čas delovanja nudi brezplačno 24-urno celostno in strokovno hospic paliativno oskrbo neozdravljivo bolnim.

Dodajajo življenje dnem

Glavna skrb sodelavcev je ohranjanje človekovega dostojanstva, ob osmi obletnici delovanja pojasnjujejo v Hiši Ljubhospica: »Za celostno oskrbo skrbi 24 ur na dan, vse dni v letu, interdisciplinarni tim redno zaposlenih in pogodbenih strokovnih sodelavcev, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo, paliativno zdravstveno nego, psihosocialno in duhovno podporo umirajočim in njihovim svojcem pred smrtjo, ob smrti in v procesu žalovanja. Ravnajo v skladu z mednarodnimi standardi hospic paliativne oskrbe. Za dodajanje življenja dnem pa skrbijo prostovoljci, ki so družabniki bolnim.«

Trud za kakovostno življenje do naravnega konca

»V Hiši Ljubhospica kot razširjena družina gradimo odnose na pristen in iskren način s posluhom za potrebe uporabnikov, za celostno skrb za človeka, ne le za njegovo bolno telo ampak tudi za duhovno in čustveno podporo. Naš cilj ni podaljševanje ali skrajševanje življenja, ampak zagotavljanje boljše kakovosti življenja do njegovega naravnega konca,« je ob tem poudarila vodja Hiše Ljubhospica Tatjana Fink.

Vodja Hiše Ljubhospica Tatjana Fink, moderator Jože Brus ter direktor Zavoda Ljubhospic Marjan Sedej na novinarski konferenci. FOTO: Hiša Ljubhospica

Lani v povprečju sprejeli 20 umirajočih mesečno

V osmih letih so nudili celostno hospic paliativno oskrbo 1361 umirajočim in ob tem podprli 2970 svojcev. Lani so v oskrbo z namestitvijo sprejeli 238 umirajočih (v povprečju 20 na mesec in 18 umrlih na mesec), 326 svojcem pa so ponudili psihosocialno podporo v procesu umiranja in 105 v procesu žalovanja. Povprečna doba oskrbe je bila 11 dni (nastanjenost od 1 do 61 dni).

Potrebovali bi vsaj štiri stacionarne hospice

Oskrba v Hiši Ljubhospica pomaga pri razbremenitvi bolnišnic, obenem pa razbremenjuje tudi svojce, ki skrbijo za bolne na domu. Žal pa ta zdravstveni program niti trenutno niti v prihodnje ne bo pokril potreb celotne države, »saj bi po mnenju Razširjenega strokovnega kolegija za paliativno oskrbo na Ministrstvu za zdravje potrebovali vsaj štiri takšne stacionarne hospice v državi«.

Lani so v oskrbo z namestitvijo sprejeli 238 umirajočih. FOTO: Tatjana Splichal

Za zdaj vse storitve brezplačne

Po besedah direktorja Zavoda Ljubhospic dr. Marjana Sedeja je, da bi se ti načrti lahko udejanjili, nujna posodobitev leta 2010 sprejetega državnega programa paliativne oskrbe, »v katerega je treba tudi formalno vključiti kategorijo stacionarnega hospica ter posledično urediti financiranje. Doslej so vse storitve za uporabnike brezplačne s pomočjo ustanovitelja zavoda Lekarne Ljubljana in drugih donatorjev«.

Zagotoviti podporo novim timom

Glede na veliko potrebo razvoja paliativne oskrbe v državi je nujno podpreti delovanje obstoječih in novo nastajajočih specializiranih paliativnih timov, še dodajajo v Ljubhospicu: »Hiša Ljubhospica ima s svojimi dosedanjimi izkušnjami na paliativnem področju veliko znanja in jasno vizijo glede izobraževanja teh kadrov.«