Začela se je sezona izletov v naravo in osvajanja vrhov. Naj bo užitek v naravi večji od želje po dosegu vrha. Nesreče se lahko pripetijo, vendar je marsikatero mogoče preprečiti. Ob nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih prostovoljno posredujejo gorski reševalci. Spoznajte delo teh ljubiteljev gora raje skozi pogovor z načelnikom društva GRS Škofja Loka Pavletom Podobnikom, ki je gorski reševalec že 40 let, kot ob neprijetnih dogodkih.

Celoten članek si preberite v reviji Praznična.



Kako naj se pripravimo, ko se odpravljamo v hribe?

Izberite si primeren cilj glede na svojo usposobljenost. V izletu je treba tudi uživati, se ustaviti, ozreti okrog sebe, ne samo v tla. Ne se samo matrati, da pridemo na vrh. Potem je treba priti še dol, naslednji teden dni pa vse boli. To ni pravi cilj. Pred večjim ciljem si je treba izbrati manjše krajše ture, si nabrati kondicijo, da je vzpon sezone res užitek. Ni treba, da letimo gor, da preverjamo ali smo v časovnici ali smo boljši.

Kljub dobri vremenski napovedi moramo vzeti tudi opremo za dež, saj vremenska napoved za hribe ni stoodstotna. Dilema so čevlji – nizki, lahki ali visoki? Na sestopu, ko smo utrujeni, pridejo do izraza prednosti visokega čevlja. Drži gleženj, ne zvije noge, ko nekam neprevidno stopimo.



Če gremo v hribe nepripravljeni, smo potencialni kandidati za nesrečo.

Pomembna pa ni le fizična, temveč tudi psihična pripravljenost.

Na psihično stanje lahko vpliva strah pred višino. Nekdo z dobro kondicijo lahko hodi; ko pa pride do točke, ko pod sabo vidi samo globino, zablokira in ne more več naprej, še težje se je vrniti. Tudi utrujenost zelo vpliva na psihično stanje. Ko te ujame nevihta, moraš ostati miren in se umakniti z grebenov zaradi strel. Treba je preveriti, kakšna je zahtevnost poti, da se ne znajdete na terenu, ki ga ne zmorete.

Kako naj se obnašamo v gorah?

Netekmovalno. Velja pravilo, da se pozdravimo, ko se srečamo. Najprej tisti, ki gredo gor v zahvalo tistim, ki so vzpon že opravili. Sicer se obnašamo tako, kot pričakujemo, da bi se obnašali v dolini. Ne ogrožamo drugih. Ko se srečamo, se umaknemo na delu, kjer je varno za vse. Smeti nesemo v dolino, saj nam tudi doma ni všeč, če nam jih kdo pušča okrog doma.

Celoten članek si preberite v reviji Praznična.

Varneje v gore poleti

Planinske poti v slovenskih gorah so označene s Knafelčevo markacijo (belo piko v sredini obkroža rdeč kolobar), glede na tehnično zahtevnost pa so razvrščene na lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti.

V Sloveniji je tehnična zahtevnost poti označena na usmerjevalnih tablah, kjer prazen trikotnik pomeni zahtevno in trikotnik s klicajem zelo zahtevno planinsko pot; če teh dveh znakov ni, je planinska pot lahka. Na planinskih zemljevidih pa polna rdeča črta pomeni lahko planinsko pot, črtkana zahtevno, pikčasta pa zelo zahtevno.



Tudi lahke planinske poti zahtevajo primerno opremo in usposobljenost, lahko je tudi fizično zelo naporna, opozarja Planinska zveza Slovenije.

Pomembno je, da pred odhodom v gore pridobimo potrebne informacije o poti, na katero se odpravljamo, najzanesljivejši vir so planinski vodniki. Zavedati se je treba tudi, da je Slovenska planinska pot zelo zahtevna obhodnica, ki je nikakor ne moremo enačiti z daljinskimi potmi, priljubljenimi v tujini, kot je npr. romarska pot Camino oz. Jakobova pot.

Da bo korak tako domačih kot tujih obiskovalcev slovenskih gora varnejši, da bodo primerno opremljeni, da se bodo znašli na planinskih poteh ali v primeru nesreče v gorah, je Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravila zgibanko z napotki za varnejši obisk gora poleti v slovenščini in angleščini.

Varneje v gore poleti: napotki za obiskovalce gora (3,30 MB)
Summer mountaineering safety tips: staying safe in the mountains (3,30 MB)

Foto: Tatjana Splichal, osebni arhiv, Manca Čujež