Gasilec je od malih nog. Ne prihaja iz »gasilske družine«, kjer bi bili gasilci že oče in ded in praded, kot je pogosto tradicija v rodbinah. Domačemu gasilskemu društvu na Kalobju se je pridružil, ker so se vanj vključevali vrstniki. Mulca je pritegnila tudi uniforma: čelade, rdeči avtomobili, sirene ... Kmalu je med gasilci našel vzornike in vrednote, ki so le še krepile tisto, za kar so ga vzgajali starši: timsko delo in pomoč drugemu. Z gasilci je odraščal in duhovno rasel – od domačega društva do vključevanja in dela v občinski in nato še regijski gasilski zvezi. Ko se je magister poslovnih ved pred petimi leti upokojil, se je prijavil na razpis predsednika Gasilske zveze Slovenije; funkcijo opravlja nepoklicno, a z veliko znanja in izkušnjami.

Gospod Cerkvenik, koliko gasilcem ste »šef«?

Nekaj več kot 170 tisoč članov imamo v 1341 prostovoljnih gasilskih društvih. Naše članstvo sestavlja četrtina mladih, 30 odstotkov je žensk in še vedno imamo sedemo...