V portugalskem Marijinem romarskem središču Fatimi bodo čez mesec dni odprli veliko razstavo v spomin blaženi pastirici Jacinti Marto (1910-1920), ki se je rodila pred stotimi, umrla pa pred devetdesetimi leti. Kot je poročala portugalska katoliška agencija ‘Agencia Ecclesia’, se je Jacinta rodila 11. marca 1910 v kraju Aljustrel, umrla pa je v enejstem letu starosti, 20. februarja 1920, v Lizboni, za posledicami hude pljučnice.

Jacinta Marto je bila ena izmed treh 'vidcev iz Fatime'. Skupaj z bratcem Franciscom ju je papež Janez Pavel II. 13. maja 2000 razglasil za blažena. Papež Benedikt XVI. bo čez tri mesece, od 11. do 14. maja letos, obiskal Fatimo in Lizbono, in se ob tem posebej spomnil desete obletnice razglasitve dveh pastirskih otrok za blažena.

Jacinta in Francisco sta prva otroka v zgodovini Cerkve, ki sta bila razglašena za blažena, pa nista bila mučenca. Tretja izmed njih, Lucia de Santos (1907-2005), je edina dosegla visoko starost. Lucia je leta 1948 vstopila v karmeličanski red, kjer je ostala do svoje smrti. Za njo postopek za razglasitev za blaženo še teče.

Marija se je pastirčkom v Irijski globeli v bližini Fatime prikazovala od maja do oktobra leta 1917. Otrokom je naročila, naj ljudi pozivajo k spreobrnjenju in pokori. Polemika v tisku na takrat strogo protiklerikalno usmerjenem Portugalskem je avgusta 1917 privedla do tega, da je bil proti trem pastirskim otrokom izdan sodni nalog. V ječi so otroke ločeno ustrahovali, vendar nobeden izmed njih ni klonil in ni odstopil od svoje zgodbe.

Vrhunec dogodkov je bil t.i. 'sončni čudež', ki se je zgodil 13. oktobra 1917. Takrat je več kot 50.000 ljudi, med njimi ne malo ateistov in agnostikov, trem pastirčkom sledilo v Irijsko globel. Številni med njimi so potrdili 'sončni čudež', z njim pa naj bi se Marijina prikazovanja v Fatimi tudi zaključila.

Janez Pavel II. se je čutil s Fatimo prav posebej povezan. Vedno se je zahvaljeval njeni priprošnji, da je leta 1981 preživel atentat. Leta 2000 je izdal dovoljenje za razkritje t.i. 'Tretje fatimske skrivnosti', ki jo lahko razumemo tudi kot napoved atentata na svetega očeta leta 1981.

Pri razglasitvi dveh pastirskih otrok za blažena sama Marijina prikazovanja niso odigrala odločilne vloge. Cerkev se je bolj osredotočila na njuno vzorno in zgledno vedenje. Devetletni Francisco, denimo, tudi pod grožnjo smrti ni bil pripravljen izdati skrivnosti, ki mu jih je zaupala Marija, saj ga je sama nebeška Mati prosila, naj tega ne stori.

Na sliki: fatimski vidci