V Evropskem parlamentu o slovenskih medijih tudi z druge strani
V Evropskem parlamentu o slovenskih medijih tudi z druge strani
Ob njih so spregovorili še Anna Herold z generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebino in tehnologijo, Margherita Movarelli iz Centra za evropske študije Wilfried Martens in slovaški poslanec ELS v Evropskem parlamentu Vladimir Bilčik. Gostiteljica Romana Tomc je izpostavila, da je težko pričakovati medijsko poročanje o kršitvah lastnih gospodarskih subjektov in o možnih političnih povezavah, če so posli lastnikov medijev v spregi s posli političnih akterjev.
Svoboda izobraževanja in svoboda medijev
Predsednik programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič je uvodoma izpostavil, da je pluralnost družbe pogoj za uresničevanje vrednot, na katerih temelji EU, brez zagotavljanja pluralnosti mnenj in idej pa po njegovem ni mogoče uresničevati človekovega dostojanstva niti pravne države. »Za zagotavljanje pluralnosti sta ključna dva podsistema: svoboda izobraževanja in svoboda medijev. Slovenija ima ali je imela v preteklosti z obema resne težave,« je podčrtal.
Trn v peti novi oblasti
Kot je poudaril Gregorčič, je po aprilskih volitvah nova oblast pod taktirko dr. Roberta Goloba očitno ugotovila, da ji kot predsednik programskega sveta ne ustreza, in začela politično kadrovsko čistko po vzoru Madžarske ali Poljske. »Vlada je z zlorabo nujnega postopka vložila novelo Zakona o RTVS in želela tako, ob onemogočeni vsakršni javni razpravi, med poletnimi počitnicami odstaviti organe nadzora in upravljanja RTVS in vodstvene kadre nadomestiti s sebi lojalnimi,« je opozoril Gregorčič.
Zloraba parlamentarne večine
Z zlorabo parlamentarne večine je zakonodajalec sprejel prehodne določbe novele, po katerih so takoj ob uveljavitvi, torej debela tri leta pred rednim iztekom, prenehali mandati generalnemu direktorju RTVS ter vsem članom nadzornega in programskega sveta, je nadaljeval Gregorčič in mednarodni javnosti pojasnil, da so se – v izogib očitni zlorabi oblasti – takoj po javni objavi novele obrnili na Ustavno sodišče s pobudo s predlogom za začasno zadržanje z namenom zavarovati inštitucionalno neodvisnost javnega zavoda.
Pod krinko depolitizacije
»Ta pobuda je namreč edino pravno sredstvo, da oblasti preprečimo samovoljno, arbitrarno in grobo politično podrejanje javne RTVS. Sprejeta novela nasprotuje cilju Evropske komisije, da mora biti imenovanje vodje in upravnega odbora javnih medijev pregledno, odprto in nediskriminatorno. Z namenom depolitizacije je koalicija vzela pristojnost za imenovanje članov sveta RTVS državnemu zboru in jo prenesla na posamezne arbitrarno izbrane interesne in državne sui generis inštitucije,« je še izpostavil dr. Gregorčič.
Poslušnost članov sveta
Pri tem po njegovih besedah vlada in zakonodajalec sploh nista pojasnila kriterije izbire, imenovanja po novi zakonodaji pa so bila proč od oči javnosti in povsem netransaprentna. »Določbe pa zdaj omogočajo članom sveta, da z relativno večino utišajo in zamenjajo tiste člane, katerih delovanje jim ni po volji, s čimer je zahtevana poslušnost članov sveta. Ta nova zakonska ureditev omogoča večinskim interesnim skupinam, da obvladujejo RTVS skladno s svojimi parcialnimi interesi,« je zaključil predsednik programskega sveta RTVS.
Na Siolu enako kot na televiziji
Če lahko oblast takoj zamenja kritične medije, potem ne potrebuje zasledovanja novinarjev, klicanja urednikov in pritiska nanje, pač pa nastavi svoje, je uvodoma poudaril nekdanji urednik Siola, zdaj pa urednik in pisec pri Spletnem časopisu Peter Jančič. »Enako kot na televiziji se je zgodilo v drugem najbolj branem mediju v Sloveniji, Siolu. Svojo odstavitev sem javno napovedal,« je začel Jančič in natančno pojasnil časovnico njegove odstavitve z mesta odgovornega urednika.
Za zamenjavo je imela oblast tehtne razloge
»To ni nič takšnega, to se je zgodilo že mnogim novinarjem. Za to zamenjavo je imela oblast tehtne razloge, kot jih ima tudi na televiziji. Ena zgodba je bila povezana z Robertom Golobom še pred volitvami, ko se je ugotovilo njegove nenavadno visoke nagrade in plače,« je izpostavil Jančič in med drugim predstavil še vpletenost novinarke Vesne Vuković, ki je po volitvah postala glavna piarovka Gibanja Svoboda, in dovčerajšnje novinarke Mojce Šetinc Pašek, zdaj poslanke Svobode in vodje državnozborske komisije, ki preiskuje domnevno sporno financiranje medijev, kritičnih do vlade.
Jalov poskus razbitja škodljive mreže
Nekdanji novinar Večera, nato poslanec SDS in v prejšnji vladi svetovalec ministra za kulturo Miro Petek je sebe označil za »dvoživko« z vpogledom tako v politično življenje kot v novinarstvo. »Mi imamo zelo zanimivo mrežo medijev, ki imajo hegemonijo na slovenskem medijskem trgu, izigravajo medijsko zakonodajo, so povezani z različnimi lastniki, vse pa na koncu vodi do enega lastnika. Naš poskus, da bi te škodljive mreže razbili, je bil jalov. Problem medijske svobode v Sloveniji je ravno v lastništvu medijev v velikem medijskem monopolu in izigravanju zakonodaje,« je bil jasen Petek.
Novinar je v Sloveniji lahko vsakdo
Po njegovem Agencija za varstvo konkurence niti medijski inšpektorat ne ukreneta nič, hkrati medijska koncentracija rezultira v odpuščanju novinarjev. »Na cesti lahko vozite, če imate vozniški izpit, sodite, če ste diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, operirate, če ste kirurg – novinar pa je v Sloveniji lahko vsakdo. Pri novinarjih z neustrezno izobrazbo je tveganje dvojno: ne morejo kompetentno opravljati novinarskega dela in so za ohranjanje zaposlitve pripravljeni sklepati najrazličnejše kompromise,« je izpostavil Miro Petek.
Medij kot orožje izsiljevanja, trgovanja
»Sprejemanje novele Zakona o RTVS po nujnem postopku, brez javne razprave, skoraj po revolucionarnem pravu, kaže na precejšnjo nevarnost, da bi zakoni postali orodje nepotešene maščevalnosti, človeške zlobe, strasti in potešitve manjvrednostnih kompleksov,« je bil neposreden Petek in dodal: »Mediji največjim lastnikom služijo zato, da pridobivajo druge posle, financirane z državnim in evropskim denarjem. Medij v takih primerih postane orožje izsiljevanja, trgovanja, ko lastniki medijev lahko poskrbijo, da se o enem politiki piše pozitivno in o drugem negativno.«