V koptskem samostanu Deir-el-Surian v egiptovskem kraju Vadi Natrun je patriarh Tavadros II. minulo nedeljo slovesno odprl novo knjižnico in restavratorsko delavnico. Kot je poročala cerkvena ustanova 'Pro Oriente', ki ima svoj sedež v avstrijski prestolnici, rokopisi samostana Deir-el-Surian ('Sirski samostan') predstavljajo eno izmed najdragocenejših zbirk krščanske književnosti v prvem tisočletju.

Samostanska knjižnica hrani številna dela v koptskem, sirskem, etiopskem, arabskem in grškem jeziku, med njimi tudi celotno izdajo 'Nagovorov Jakoba iz Saruge' iz let 956/957. Takoj ko bo dragoceno delo restavrirano, bo 200 menihom v samostanu, iz katerega je izhajal tudi pokojni koptski papež patriarh Šenuda III., ponovno na voljo za študijsko uporabo. V delu pa je tudi digitalna različica, ki bo na razpolago znanstvenikom z vsega sveta.

Nova knjižnica se lahko za svoj obstoj zahvali britanski konzervatorki Elizabeth Sobczynski, ki je leta 2002 ustanovila sklad 'Levantine Foundation', da bi z njegovo pomočjo pred propadom ohranila zgodnjekrščanska književna dela na Bližnjem Vzhodu. Elizabeth Sobczynski je bila povsem osupla, ko je med nekim obiskom samostana Deir-el-Surian zagledala rokopise, ki so jih že napadli vlaga, korozija in različni insekti. V novo prirejeni knjižnici v samostanski zgradbi iz 10. stoletja sodobna naprava skrbi za stalni nadzor temperature in vlage. Na voljo sta tudi velika restavratorska delavnica in čitalnica za znanstvenike, ki v samostan Deir-el-Surian pridejo na študijski obisk.

K sodelovanju s skladom 'Levantine Foundation' za književne zaklade iz Deir-el-Suriana sodi tudi posredovanje vrhunskih izvedencev kot je denimo glavni konzervator Britanske knjižnice, David Jacobs. Na ta način naj bi krajevne moči – vključno z menihi in s tamkajšnjim opatom, škofom Mattaosom Pafnutiosom, na čelu – spoznali najnovejšo tehnologijo s področja konzerviranja rokopisov in knjig.

Elizabeth Sobczynski je pred odprtjem knjižnice dejala, da se ji s tem na nek način izpolnjujejo sanje: odprtje 'varnega zatočišča za izredno zbirko rokopisov in knjig', ohranitev teh zakladov za prihodnje rodove in dostopnost dragocenih vsebin za znanstveni svet, zahvaljujoč uporabi sodobnih tehnologij. Zdaj gre za to, da bi z omenjeno zbirko delali in mladim egiptovskim konzervatorjem pokazali, 'kako lahko na najboljši način ohranijo svojo kulturno dediščino za prihodnje rodove'. Vrhunska tehnologija 21. stoletja bo uporabljena za ohranitev do 1.500 let starih zgodnjekrščanskih del.

Natančen datum ustanovitve samostana Deir-el-Surian ni znan, domnevno naj bi nastal v 6. stoletju. V začetku 8. stoletja je samostan kupila skupina v Kairu živečih sirskih pravoslavnih trgovcev iz Tikrita v Mezopotamiji in menihom dala na razpolago svojo cerkev. Leta 927 je eden izmed menihov iz Deir-el-Suriana, Mojzes iz Nisibisa, odpotoval v Bagdad, kjer naj bi izprosil oprostitev plačevanja davkov za samostane v Vadi Natrunu. Ob povratku je v Mezopotamiji in Siriji nabral okoli 250 dragocenih rokopisov, jedro osupljivega rokopisnega samostanskega zaklada. V 18. stoletju je Jusuf Assemani v Deir-el-Surianu za papeža Klemena XI. Pridobil 40 dragocenih rokopisov, ki jih danes hranijo v Vatikanski knjižnici. Britanski muzej je med leti 1839 in 1851 pridobil več kot 500 sirskih rokopisov iz Deir-el-Suriana.

Preučevanje teh rokopisov je privedlo do novih spoznanj o delih Aristotela, Hipokrata, Evklida in drugih, ki so bili doslej poznana le po latinskih prevodih iz arabščine iz 13. stoletja.

Foto: splet