V razstavišču dvorca Betnava pri Mariboru bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Arhitektura in rokopisi Žičke kartuzije, ki jo je pred časom v bistveno večjem obsegu gostila Narodna galerija v Ljubljani. Do 20. maja bodo na ogled rokopisi iz žiškega samostana, ki so ga ustanovili v 12. stoletju, v njem pa je domovala ena največjih knjižnic tistega časa. Ob slovesnem odprtju, ki bo pripadlo nadškofu Francu Krambergerju, bo spregovorila tudi avtorica razstave Nataša Golob.

V dvorcu Betnava bodo na ogled trije rokopisi in trije gotski kelihi, povezani z Žičko kartuzijo. S pomočjo fotografij, načrtov in izvirnih arhitekturnih detajlov bo predstavljena tudi arhitektura kompleksa Žičke kartuzije. Organizator razstave je Nadškofijski arhiv Maribor, pri postavitvi pa je poleg Narodne galerije sodelovala celjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rokopisi prihajajo iz Zgodovinskega arhiva Celje ter ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice.

Golobova je sodelavka oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Razstava je rezultat njenih raziskovalnih prizadevanj, da pripravi cenzus vseh slovenskih srednjeveških rokopisov, ki so še vedno berljivi. Od 2000 rokopisov iz knjižnice Žičke kartuzije, ki jih je v popotnem dnevniku leta 1487 omenjal jurist in spremljevalec vizitacijskega škofa Paolo Santonino, je danes mogoče identificirati skupaj 220 rokopisov, ki jih hranijo po različnih knjižnicah.

V osrednjem delu ljubljanske razstave je bilo sicer na ogled kar 29 rokopisov in 15 umetnin, povezanih z Žičko kartuzijo. Rokopise, ki jih je bilo mogoče videti le v Narodni galeriji, hranita Univerzitetna knjižnica v Gradcu in Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.


STA