Miguelova sestra in njen mož sta umrla v prometni nesreči in njunih šest otrok je ostalo brez staršev. Zakonca, ki živita v Bilbau v Španiji, sta se odločila za korak, ki je vsej družini korenito spremenil življenje.

Miguel dela kot pogodbenik na različnih projektih, Elisa pa je farmacevtka. Med Elisino tretjo nosečnostjo sta prejela šokantni klic: 15. maja 2018 sta njegova sestra Teresa in njen mož Xavi umrla v grozni prometni nesreči na avtocesti, v kateri je umrla tudi Miguelova mama in babica njunih otrok.

FOTO: Gentileza

Neverjetna prošnja

Tereza in Xavi sta bila starša šestih otrok, starih med osem in osemnajst let. Po nesrečnem dogodku so se vsi spraševali, kaj se bo zgodilo z njimi. Kot pojasnjuje danes 40-letni Miguel, so se o tem v družini pogovorili in jasno jim je bilo, da otrok ne smejo ločiti. Že pred grozljivim dogodkom sta Xavi in Teresa nekoč vprašala svaka in svakinjo, ali bi v primeru, da se jima kaj zgodi, poskrbela za otroke. »So stvari, ki se ti najprej zdijo brez pomena, po nekem dogodku pa dobijo popolnoma drugačno razsežnost,« je dejal Miguel: »Odgovorila sva z da in tudi njuni starejši otroci so to vedeli.«

Iz Madrida v Bilbao

Tako sta se Elisa in Miguel sporazumno z vso družino odločila, da bosta sprejela šest svojih nečakov in jih odpeljala živet k njim, iz Madrida v Bilbao. Lani jima je Združenje velikih družin v španski Baskiji podelilo eno od nagrad za zgled in velikodušnost v stiski. Čeprav si niti Miguel niti Elisa nista želela priznanja, je prav to krivo za njuno širšo prepoznavnost.

So stvari, ki se ti najprej zdijo brez pomena, po nekem dogodku pa dobijo popolnoma drugačno razsežnost.

Ljubiti in biti ljubljen

Ob sprejemu šestih otrok je bilo treba premisliti marsikaj. Miguel je dal odpoved v prejšnji službi in zdaj pomaga Elisi v lekarni. Ob tem se je naučil, da je delo le sredstvo pri uresničevanju najpomembnejšega, kar si želimo v tem življenju, to je ljubiti in biti ljubljen. Naučil se je, kot pravi, da je opustil željo po pehanju za kariero.

Na začetku, pripoveduje, preprosto ni imel časa, da bi žaloval za svojo sestro, mamo in svakom, saj ga je hromilo tisoč skrbi in novih zadolžitev, ki so se pojavile. Poleg tega so otroci nenadoma prišli v hišo, ki je bila že prej polna živžava, in to je bilo nekaj novega za vso družino.

FOTO: Gentileza

Trudijo se iz dneva v dan

Stvari seveda niso preproste. Razmere so bile zelo težke in Miguel in Elisa sta marsikdaj mislila, da vsega ne bosta zmogla, vendar sta na dobri poti. Zanju je najpomembnejše zagotoviti, da se otroci dveh družin, ki je bila združena v eno, sprejemajo in se imajo radi kot bratje in sestre: »Iz dneva v dan se trudimo, da bi napredovali, zato je odnos z Bogom najpomembnejši. Ena od hčerk pravi, da če se to zgodi nekomu, ki nima vere, mora biti zelo težko.«

Skrb za zakonsko življenje

Iskanje smisla življenja v takšnem položaju je pomenilo tudi krizo in rast v Miguelovem in Elisinem zakonu. Nista imela časa, da bi poskrbela zase, dokler se lansko poletje niso oglasili alarmni znaki v njuni zvezi. Odločila sta se za udeležbo pri projektu Poročena ljubezen, ki po katehezi svetega Janeza Pavla II. o svetem zakonu usklajuje družinsko pastoralo tamkajšnjih škofij. Stopila sta na pot zakonske ljubezni in Miguel opaža, da se njegov odnos z Bogom spreminja. Ob tem je ugotovil, da je zakrament zakonske zveze skoraj najlepši izmed vseh zakramentov.

Kako prositi za pomoč

Miguel in Elisa po tragediji opažata blagoslove in rast. Kot pripovedujeta, jim veliko pomaga širša družina. Miguel prihaja iz družine, kjer je bilo 12 bratov in tudi Elisa ima številčno družino. Naučili so se prositi za pomoč in se nanje obrniti za vse tisto, kar potrebujejo. Iz Barcelone pridejo in poskrbijo za otroke, ko onadva ne uspeta in ne zmoreta vsega. Imata stalno pomoč v vsem, od pravnih vprašanj, ki niso lahka, do nasvetov, ki dajo človeku misliti.

Veliko prejemamo od vseh otrok.

Miguel poudarja, da »na koncu človek vedno pomisli, da bo za biološke otroke bolje, ker so prišli novi bratje«. Za Eliso je povezanost družine v ljubezni in predanosti tisto, kar skrbi, da gredo stvari naprej. Miguel priznava, »da v takšnih okoliščinah človek veliko daje, vendar tudi veliko prejme: »Veliko prejemamo od vseh otrok.«

Ljubite se med seboj

Miguel ne dvomi: »Najboljše, kar so mi zapustili starši, so moji sorojenci. In to, kar z Eliso želiva, je, da se vsi ljubimo kot bratje in sestre. Tega ne moremo doseči v dnevu ali dveh, ampak s sožitjem, s piljenjem. Ko sem se poročil, sem mislil, da vem veliko o življenju. Zdaj se resnično učim. Zaupanje v Boga je pri tem bistvenega pomena.«

Avtorica zapisa je Dolors Massot. Prispevek je bil najprej objavljen na spletni strani Aleteia Slovenija.

1/10