V Dolu pri Ljubljani se spominjajo F. A. Hallersteina
V Dolu pri Ljubljani se spominjajo F. A. Hallersteina
Na današnji dan, 29. oktobra leta 1774, je umrl Ferdinand Avguštin Hallerstein. V Erbergovih paviljonih graščine Dol pri Ljubljani zaznamujejo 240-letnico njegove smrti. Ferdinand Avguštin Hallerstein je bil jezuit, matematik in astronom, ki je deloval na Kitajskem. Na ogled bo priložnostna razstava o tem znanstveniku, čigar mati, rojena v rodbini Erbergov, je bila iz Dola. Januarja 1999 so slovenski astronomi odkrili planetoid, ki je dobil zaporedno št. 15071, in ga poimenovali Hallerstein.
Na spominski slovesnosti bodo med drugim brali odlomke iz knjige v Sloveniji živeče kitajske slikarke Huiqin Wang z naslovom Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, ki je izšla letos, združili pa jo bodo s praznovanjem dneva reformacije.
Kot je za STA povedal Miro Šubelj, organizator kulturnega življenja v Občini Dol pri Ljubljani, je bil Hallerstein skoraj gotovo večkrat na obisku pri sorodnikih v Dolu, ki so imeli za tiste čase izjemno bogato knjižnico, kjer je kot vedoželjnež lahko našel marsikaj zanimivega. Erbergi so bili tudi pomembni predavatelji v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, kjer je študiral. Vso znanost, ki jo je potem prenesel na Kitajsko, je torej dobil v tem okolju, je razloge za spominsko slovesnost v Dolu osvetlil Šubelj. Izvedel in sodeloval je pri mnogih odmevnih astroloških raziskavah, izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga ter določil število prebivalcev Kitajske. Zaradi velikega ugleda in znanja jezikov je bil tudi diplomat in pogajalec na kitajskem cesarskem dvoru. Takratni cesar ga je zaradi njegovih zaslug povzdignil v mandarina, piše v vabilu na slovesnost.
Iz Kitajske je redno sodeloval z znanstvenimi ustanovami v Evropi - londonsko Kraljevo družbo, Cesarskim astronomskim observatorijem na Dunaju in Akademijo v St. Peterburgu. Znanje iz Kitajske je tako, kot poudarja Šubelj, prenašal tudi v naše kraje, Evropa pa je izvedela več o tedaj malo poznani kitajski kulturi, filozofiji in religiji.
Za vzornika si ga je izbral jezuit Gabirjel Gruber, ker je bil Avguštin Hallerstein vodilni znanstvenik na dvoru kitajskega cesarja, kar si je želel postati tudi Gruber, zato se je učil matematiko in druge uporabne vede.
Andrej Praznik je Hallersteinovo življenjsko zgodbo opisal takole:
Življenjska pot ga je iz rodne Kranjske popeljala na drugi konec sveta, kjer je zaradi obsežnega matematičnega in astronomskega znanja postal zelo ugleden in spoštovan. Hallerstein je mladost preživel na mengeškem gradu, saj je bil njegov oče graščak. Študiral je v Ljubljani, na Dunaju, kjer je vstopil k jezuitom, in v Gradcu. Ob koncu noviciata se je navdušil nad misijoni, zato je konec aprila 1736 iz Lizbone odplul proti Kitajski. Potovanje je bilo dolgo in naporno, saj je morala ladja obpluti jug afriške celine. Po več vmesnih postankih je prek Goe in Makaa sredi leta 1739 končno prispel v Peking, kjer je ostal do smrti.
Kitajska je bila v tistem času misijonarjem naklonjena le toliko, kolikor je imela od njih koristi na znanstvenem področju. Hallerstein je nastopil službo v matematičnem uradu, ki se je ukvarjal tudi z astronomskimi opazovanji, ter pozneje postal celo njegov predstojnik. Deloval je na številnih področjih. Prepotoval in kartiral je Mandžurijo, proučeval je naravo in življenjske navade Kitajcev. Med drugim je izračunal tudi število prebivalcev te velike države, največ pa se je ukvarjal z astronomijo.
Ker so bili astronomi v Pekingu precej slabše opremljeni kot njihovi evropski kolegi in ker niso bili na tekočem z najnovejšimi znanstvenimi dognanji, v zakladnico znanja niso prispevali odmevnih odkritij. Kljub temu pa so opravili veliko in pomembno delo. Hallerstein je s sodelavci opazoval zvezde, planete in komete ter med drugim pripravil obsežen katalog 3083 zvezd. Veliko časa je posvečal opazovanju Sončevih in Luninih mrkov, saj je cesar pričakoval, da bodo dvorni astronomi pravilno in pravočasno napovedali te pojave. Hallerstein se je pri tem nekoč znašel v velikih težavah. Čeprav je bila njegova napoved pravilna, je eden od nižjih uslužbencev narobe prepisal podatke, zato je do mrka prišlo ob nenapovedanem času. K sreči se je pokazalo, da je šlo res za pisarniško napako, zato so jo astronomi odnesli brez kazni. Hallerstein je o svojem delu na Kitajskem veliko pisal. Bil je v stikih z učenjaki v Londonu, Sankt Peterburgu in na Dunaju, s pismi pa se je oglašal tudi sorodnikom. Njegovo delo je zelo cenil tudi cesar, ki mu je podelil častni naziv mandarina tretje stopnje.
Delno povzeto po STA.
