Pet predstavnikov sil javnega reda jih je namreč na podlagi odredbe tržaškega sodišča preventivno zaseglo. O ozadju te afere smo na naši spletni strani že poročali. 

V nadaljevanju objavljamo dodatna pojasnila o dogodku glede zvonov prafare škofa svetega Urha v Dolini pri Trstu, ki se kljub odpečatenju zvonov s strani sodne oblasti, še ni razrešilo. Pojasnila nam je posredoval Klemen Zalar, župnijski upravitelj v Dolini pri Trstu.

»V soboto, 29. januarja 2022, se je v naši prafarni cerkvi škofa sv. Urha v Dolini pri Trstu vršil koncert vrhunskih glasbenih izvajalcev. Koncert ni bil namenjen le poslušanju vrhunske glasbe, temveč smo z glasbo želeli opozoriti, da je Dolina že skoraj tri tedne edina fara v Italiji brez svojih zvonov,« je v sporočilu zapisal Klemen Zalar. 

Številni udeleženci 

Tamkajšnji župnijski upravitelj se »zahvaljuje vsem udeležencem, ki so se navkljub covidnim razmeram res polnoštevilno udeležili koncerta moške vokalne skupine Stane Malič s solisti, kar nam dokazuje, da so Dolinčanom zvonovi pri srcu. Med gosti so bili prisotni odbornika dolinske občine Davide Štokovac in Elisabetta Sormani, nekateri člani občinskega sveta, deželni svetnik Danilo Slokar, vice generalni konzul Republike Slovenija dr. Peter Golob, tajnik Sveta Slovenskih organizacij Ivo Corva ter predsednica ANPI iz Doline Nerina Fontanot. Zaradi bolezni je odsotnost opravičil župan občine Dolina Sandy Klun in zaradi volitev v Rimu senatorka Tatjana Rojc.« 

FOTO: Arhiv župnije

Sodstvo je odpečatilo dolinske zvonove, vendar … 

Kot je v svojem sporočilu zapisal Zalar, je sodstvo sicer »odpečatilo dolinske zvonove, kar pa žal ne pomeni, da je afera dolinskih zvonov rešena in da lahko odslej ponovno zvonimo, kot je to v navadi po vseh naših vaseh. Sodna oblast je zvonjenje omejila in jutranji pozdrav Mariji spremenila na 8. uro zjutraj. Smatram, da je osma ura zjutraj že čas za jutranjo mašo in ne za jutranje zvonjenje. Vsakič, ko se zvonovi oglasijo, bi morali po navodilih sodstva zvoniti največ eno minuto, kar je iz tehničnega vidika težko izvedljivo. Ko se zvonovi vklopijo, potrebujejo ti najmanj 15 sekund, da pričnejo nihati, zatem pa še dodatnih 30 sekund, da se umirijo. To se pravi, da bi zvonovi dejansko zvonili le 15 do 20 sekund.« 

Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije, naše prireditve. (Klemen Zalar) 

Brez zvonjenja tudi ob pogrebih 

»Naši rajni bodo sedaj ostali tudi brez zvonjenja ob smrti, saj naznanitev smrti žene, moža ali otroka z manjšim zvonom (sv. Martinom) in srednjim zvonom (sv. Marijo) kot veleva tradicija, presega eno minuto in je tak način zvonjenja odslej prepovedan,« je izpostavil Zalar. 

Vse vaščane pozivam k dogovoru, da sami odločimo o tem, kako in kdaj bodo zvonili naši ponosni zvonovi. (Klemen Zalar)

»Ko pa bomo naše rajne pospremljali na kraj večnega pokoja, je pritrkavanje pogrebne melodije med pogrebnim sprevodom po novem tudi prepovedano. Isto velja tudi za vaške tradicije, vezane na pritrkavanje, kot sta to procesija sv. Rešnjega Telesa (ki se je med obdobjem pandemije vila iz farne cerkve do oltarja pri studencu) in pritrkavanja med Majenco. Glede na to, da sem že v svojem prejšnjem pismu, ki ga je objavil Primorski dnevnik, opozoril, da sta Mauro Zeriali in Sara Merlak zahtevala zvonjenje ob osmih, me čudi, da je tožilec upošteval prav predlog teh dveh pobudnikov. Legitimnost odločitve tožilca izhaja iz zahteve dveh vaščanov. Ampak kje je potem volja ljudi, torej vseh ostalih 1100 vaščanov Doline? Je tožilec preverjal verodostojnost vseh 173 podpisov? Na podlagi česa je tožilec presodil, da na podlagi zahteve par vaščanov vas Dolina želi, da se zvonovi zapečatijo in da ne zvonijo več kot po drugih cerkvah?« se sprašuje Zalar. 

Čas je, da se zamislimo o naši prihodnosti 

Svoj zapis je Klemen Zalar, župnijski upravitelj v Dolini pri Trstu, zaključil z naslednjimi besedami: »Kadar sodne oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da se resno zamislimo o naši prihodnosti. Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije, naše prireditve. Dolina ima tisočletno tradicijo sožitja in prijateljstva Slovencev in Italijanov in tako naj ostane tudi v prihodnje. Vse vaščane pozivam k dogovoru, da sami odločimo o tem, kako in kdaj bodo zvonili naši ponosni zvonovi.«