Po oceni Inštituta za varovanje zdravja RS tvegano in škodljivo pitje alkohola predstavljata v Sloveniji velika javnozdravstvena problema in ju povezujemo z drugim najpomembnejšim dejavnikom tveganja za prezgodnjo smrt. Ob visoki porabi alkohola Slovenci pijemo tvegano in škodljivo, saj se kar 42 odstotkov odraslih opije vsaj enkrat na leto, medtem ko lahko pri približno 11 odstotkih odraslih govorimo o odvisnosti od alkohola.

Alkohol večinoma pijemo v družbi

Po besedah klinične psihologinje Jožice Barborič tako moški kot tudi ženske po alkoholu posežejo v družbi, in sicer je takšnih več kot polovica. Slaba petina Slovencev si z alkoholnimi pijačami postreže doma, podoben odstotek pa velja tudi za obiskovalce gostinskih lokalov.

Posledice škodljive rabe alkohola in odvisnosti od alkohola so večplastne: od psihičnih, telesnih, družinskih, delovnih in prometno varnostnih do širših družbenih. Kot je pojasnila Barboričeva, gre pri psihičnih posledicah predvsem za spreminjanje osebnosti v smislu "maličenja" značaja, ko se človek povsem spremeni, postaja brezbrižen do svojih bližnjih, opušča interese, čustveno otopi, pojavljajo se težave s spominom in zbranostjo.

Telesne posledice se odrazijo na celotnem telesu, na notranjih organih od vnetja želodčne sluznice, okvare jeter, vnetja trebušne slinavke, vnetja živcev rok in nog, kožne bolezni, epileptični napadi, zanemarjen videz, izpadanje las in podobno.

V Sloveniji imamo šest centrov, kjer se lahko zdravi odvisnost od alkohola, in sicer psihiatrične bolnišnice v Vojniku, Mariboru, Begunjah, Idriji, Ormožu in Psihiatrična klinika v Ljubljani. Možno se je vključiti tudi v skupine za samopomoč pri zdravljenju odvisnosti od alkohola.


Foto: Alenka Žnidar