V eni izmed debatnih kavarn je na vrsto prišla tudi trilogija ameriškega pisatelja Briana J. Gaila, katerega prvi dve knjigi sta izšli pri založbi Družina. Prva z naslovom Brez očeta je že pošla in že čaka na ponatis, druga nosi naslov Brez matere, tretja pa Brez otrok.

Direktor Družine Tone Rode je v debati gostil s. Marjeto Pijo Cevc, Aleša Primca, vodjo Civilne iniciative za družino in pravice otrok, in Igorja Vovka, enega od ustanoviteljev zavoda Iskreni.net. Kot je Rode napovedal v nagovoru, je trilogija navdušila slovenske bralce in odprla mnogo vprašanj in izzivov, s katerimi se katoličani spopadajo v sodobnem svetu. V prvi knjigi se avtor ukvarja s posledicami spolne revolucije v 80. letih prejšnjega stoletja in vplivom kontracepcije na življenje ljudi, v drugi s sodobnim časom in problemom kloniranja, tretja knjiga pa je postavljena v prihodnost in govori o tem, kaj nas čaka, če se v nas sedaj ne bo zgodila sprememba: »Romani se lahko berejo skoraj kot znanstvena fantastika, če ne bi zadnjič v medijih zasledil, da se je pojavil nekdo, ki trdi, da bomo leta 2045 ljudje postali nesmrtni.«

Cevčeva je povedala, da avtor v samem bistvu upošteva teologijo telesa, ki jo je podal blaženi papež Janez Pavel II. in ki gleda na človeka kot duh in telo: »Gre za na videz nezdružljivo teorijo, a ustvarjeni smo po božji podobi in smo celostni, torej telo in duh in nas poziva, da vse, kar je položeno vame, skozi to razumevam.«

Vovka je knjiga Brez očeta zelo nagovorila, saj je v njej našel sebe, predvsem v smislu etičnih vprašanj, ki so se mu porajala med ustanavljanjem svojega zavoda, ko se je srečeval z drugimi podjetniki, ki so mu tako ali drugače skušali dopovedati, da mora biti za uspeh malo zvit, pa se s tem ni mogel strinjati. Še bolj pa, ko so se je srečal z dekleti, ki so bila spolno zlorabljena in so v njem utrdila prepričanje, da je treba nekaj ukreniti.

Primc pa je opozoril na zanimivo dejstvo, da je avtor na začetku knjige zapisal, da je knjiga izmišljena, a je pravzaprav v njej veliko resničnih citatov, vse od papeževih naprej, zato je pravzaprav še toliko bolj nagovarjajoča in aktualna za katoličane sedanjega časa: »Knjiga postavlja katoličana v ta čas, ki katoliškemu pogledu na svet ni naklonjen in ga želi celo zbrisati z obličja. Gre za družbeni nauk Cerkve in osebno življenjsko pot katoličana, ki pa se hitro in lahkotno bere.«

Kljub temu, da je roman Brez očeta podnaslovljen Roman za katoličane sodobnega časa pa po mnenju Cevčeve moč knjige ni v tem, da bi pokazala recept, kako se moramo kot katoličani obnašati, ampak izhaja iz tega, kako biti človek danes ne glede na vero: »Ti izzivi so danes precej večji kot nekdaj. Je krasna knjiga za katoličane, ampak za vse ljudi.«

Pirc je zaključil, da je moramo v prvi vrsti izhajati iz tega, da smo o teh etičnih vprašanjih pošteni do samih sebe in tako graditi boljše odnose: »Brez notranje osebne rasti, če bomo boljši posamezniki, bomo izplavali iz krize in imeli boljše medsebojne odnose. Ker tega večinoma ne znamo, se to odraža na naših odnosih.«


Foto: Tatjana Splichal