Ta vikend sem obiskala sorodnike in prijatelje v Črni na Koroškem. V nedeljo dopoldne smo se srečali pri maši, popoldne na kavi in sladoledu. Ko sem se vračala domov, so sredi vasi že polnili protipoplavne vreče, ljudje so jih z avti prihajali iskat. A spet, sem se vprašala, ko sem gledala zaradi naplavljenih kamnov previsoko strugo Meže, ki je v nedeljo tekla nizka in pohlevna. Razdejanje okrog nje še vedno priča o moči, ki jo lahko dobi. Že danes?

Pri novicah vremenoslovci in hidrologi opozarjajo na nevarnost, ki preži. Čeprav pravijo, da bo spet hudo, se vsi tolažimo, da morda pa ne bo tako. Stiska je zdaj večja kot pred prvimi poplavami, saj so še zlasti na področjih, ki so bila poplavljena, ljudje še vedno prizadeti od prvih poplav, še vedno čutijo strah. Upravičen strah, saj je voda močno poškodovala in ponekod celo odnesla njihove domove. Marsikdo je reševal tudi svoje življenje in Bogu hvala, da ni bilo več smrtnih žrtev.

Po drugi strani se zaradi opozoril lahko morda bolje pripravimo, če opozorila jemljemo z vso resnostjo. Prepričana sem, da vremenoslovcem in hidrologom nihče ne bo zameril, če se črni scenariji, na katere opozarjajo, ne bodo uresničili.

Vsi računamo na gasilce, vojsko, civilno zaščito, kasneje na pomoč Karitas. Vsi so se v preteklem mesecu močno izkazali v pomoči prizadetim. Izredno pomembno vlogo v tej krizi imajo tudi župani in županje, ki pred novim neurjem glasno opozarjajo, da potrebujejo več težke mehanizacije za čiščenje in urejanje vodotokov. »Ne prosimo, zahtevamo,« je odgovornim v imenu Črnjanov sporočila županja Črne Romana Lesjak. Ljubenski župan Franjo Naraločnik opozarja, da iz njihove občine odhajajo bagerji, brez katerih pa so proti moči narave nemočni.

Danes smo – kot kaže – nekaj ur od nove katastrofe, ko je edino, kar lahko storimo, da ravnamo samozaščitno, si pripravimo nekaj zaloge in upamo na najboljše. Tisti, ki imamo vero, pa bomo tudi kaj zmolili. Naj nas Marija skrije pod svoj (dežni) plašč in obvaruje vsega hudega.