Na predvečer praznika, danes, v petek, 16. avgusta 2024, je bila ob 18.30 v župnijski cerkvi sv. Ladislava v Beltincih tudi slovesna sveta maša (za domovino) ob 105. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je od somaševanju duhovnikov daroval soboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf. Več o slovesnosti boste lahko prebrali tudi na naši spletni strani.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik, ki ni dela prost dan, od leta 2006. Državne proslave si sledijo na pet let, po Prekmurju pa se vsako leto zvrstijo številne manjše. Prekmurje je sicer po 1. svetovni vojni po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini SHS, s čimer so bili tamkajšnji Slovenci po stoletjih pod Madžarsko združeni z matičnim narodom. Po koncu 1. svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Pred 105 leti rojeno Prekmurje kot del Slovenije

V Beltincih se je tako pred 105 leti »rodilo Prekmurje kot del Slovenije«, je za STA povedal župan Marko Virag in poudaril, da tam živijo delovni, marljivi, pogumni, drzni in inovativni ljudje, ki si zaslužijo boljše razmere in več spoštovanja. »In tako kot mi ponosno povemo, da smo Prekmurci in Slovenci, si zaslužimo, da bi tudi ostali del Slovenije z zanosom povedal, da je ponosen na nas,« je podčrtal Virag. Po njegovem je treba vedno znova opozarjati, da brez težav sobivajo z drugimi verami in narodnostmi, »in če bomo dobili še več priložnosti, bo boljše Prekmurju in tudi Sloveniji.«

Med zemljo in nebom

Kot je pojasnila Mateja Kokol, scenaristka in režiserka osrednje državne proslave Med zemljo in nebom, na kateri pričakujejo od 2000 do 3000 obiskovalcev, je želela z umetniškim programom izpostaviti nematerialno bistvo človeka in prikazati razsežnosti prekmurske duše, »da se čuti njena povezanost z dnom, vodo, zemljo in vesoljem«. V program je vključila raznovrstno paleto prekmurskih ustvarjalcev od ljudske do elektronske glasbe in umetnosti. »Prekmursko dušo čutim v obliki miru, ljubezni in povezanosti,« je še izpostavila za STA.

Pomurje še vedno beleži nadpovprečno brezposelnost v primerjavi s Slovenijo, a se število vsako leto zmanjšuje. Tudi letos se nadaljuje ta trend.

Sodelujoči

V proslavo je vključila besedila Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, uglasbeno poezijo Ferija Lainščka ter ljudsko glasbo, prepleteno z elektronsko, nastopili pa bodo Marko banda, Vokalna skupina BeleTinke, Dominik Bagola – Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina, Samo Budna, Kleemar in interpreti poezije Dario Varga, Jure Šimonka in Vladimir Vlaškalić. V videoizjavah pa se bodo poleg dijakov iz različnih krajev Prekmurja oglasili še svetovna rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik, astrofizičarka dr. Andreja Gomboc in kantavtor, glasbenik in pesnik Vlado Kreslin.

Regijska slovesnost v Murski Soboti

Pred državno slovesnostjo bo imel beltinski občinski svet še slavnostno sejo (16.30), na kateri bo govorec državni sekretar na gospodarskem ministrstvu in nekdanji predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Že danes dopoldne (ob 10.30) pa Prekmursko društvo general Maister, Mestna občina Murska Sobota in Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Prekmurja pri Fontani treh rek v Murski Soboti pripravljajo osrednjo regijsko slovesnost, na kateri bosta govorca soboški župan Damjan Anželj in predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič.

Po Pahorjevih stopinjah

Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar bo pred večerno državno proslavo ob 17.30 položila venec k spomeniku ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že uro prej pa tudi k spomeniku narodnemu buditelju, gorečemu duhovniku in prekmurskemu čedermacu Jožefu Kleklu v Črenšovcih. S tem bo nadaljevala tradicijo njenega predhodnika na predsedniškem stolčku Boruta Pahorja, ki je venec ob Kleklovem kipu, ki so ga odkrili 17. avgusta 1994, polagal 10 let zapovrstjo.

V Prekmurju živijo delovni, marljivi, pogumni, drzni in inovativni ljudje, ki si zaslužijo boljše razmere in več spoštovanja.

Kdo je bil Jožef Klekl st.?

Jožef Klekl st. je markantna osebnost v zgodovini Prekmurja, zato je letošnje leto ob 150-letnici njegovega rojstva v Škofiji Murska Sobota in Občini Črenšovci tudi razglašeno za Kleklovo leto. Bil je prizadeven kaplan (1897 – 1905) in župnik (1905–1910), »dušni pastir in voditelj vsega Prekmurja«, kot je zapisano na njegovem nagrobniku, ter začetnik in steber katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju. Decembra 1904 je začel izdajati katoliški mesečnik Marijin list, leta 1913 pa ustanovil tednik Novine. Po njem se imenuje tudi Družinina knjigarna v Murski Soboti. Več o njem pa TUKAJ.

Regija z najstarejšimi prebivalci ...

Prekmurje je del Pomurske statistične regije s 27 občinami in nad 114.000 prebivalci. Pomurci so splošno zadovoljstvo z življenjem v predlanski anketi SURS ocenili najnižje med vsemi, z oceno 7,3 (na lestvici od 0 do 10). »Daleč od oči, daleč od srca,« to komentira župan Sv. Jurija ob Ščavnici in predsednik sveta Pomurske razvojne regije Andrej Vrzel. Povprečna starost prebivalcev je najvišja v državi, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa najnižji. Tudi stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2022 v Pomurju najnižja med regijami.

... in nadpovprečno brezposelnostjo

»Pomurje še vedno beleži nadpovprečno brezposelnost v primerjavi s Slovenijo, a se število vsako leto zmanjšuje. Tudi letos se nadaljuje ta trend,« je za STA pojasnila direktorica soboške območne službe Zavoda za zaposlovanje Stanislava Perčič. V gospodarskem pogledu Prekmurje resda počasi napreduje, a je še vedno pod ravnijo drugih regij, s povprečno mesečno neto plačo 1200 evrov pa se sooča z mnogimi izzivi. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah razvojne priložnosti regije vidi v visokotehnoloških delovnih mestih ob nujni spremembi davčne zakonodaje.

Letno v Prekmurju propade okrog 10 kmetij

In čeravno je Prekmurje še vedno pretežno kmetijska regija, tamkajšnji kmetje s svojim položajem niso pretirano zadovoljni. Predsednik soboške enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic je tako za STA izpostavil, da se ljudje še vedno premalo zavedamo, kako pomembno je delo kmetov. Po njegovih besedah jih je vse manj, saj letno v Prekmurju propade okrog 10 kmetij. Kot dodaja, kmetje niso zgolj tisti, ki »ustvarjajo kruh« – ne le zase, temveč za vse –, pač pa tudi ohranjajo slovensko krajino, kar je osnova za turizem.