V besedi in fotografiji

Z romani, dramami, pismi, spomini in pesmimi iz Avstrije, Francije, Češke, Slovenije in Srbije razstava dokazuje, da je literatura – gozd listov, ki je zrasel prav tako kot resnični gozd, ki je obdajal območje nekdanjega koncentracijskega taborišča – zmožna intenzivnega vpogleda v »gradbišče smrti«, so o razstavi zapisali na spletni strani muzeja.

Vsa razstavljena besedila predstavljajo boj za glas o tabuiziranem kraju množičnega nasilja. Vizualno se razstava z umetniško fotografijo Dane Rausch približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na Ljubelju ter jih preplete z deli Julije Jost, Aloisa Hotschniga, Andreja Lacaze, Petre Kohlenprath, Marjana Štikarja, Ivana Ivanjija, Erwina Riessa, Petra Gstettnerja, Františka Janoucha in mnogih drugih.

Spomin povezuje obe strani meje

Severni dostop do gradbišča predora leta 1944. FOTO: mauthausen-memorial.org

Spomnimo, leta 1943 je SS na Ljubelju ustanovila podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen z lokacijami na obeh straneh prelaza. Danes sta na slovenski strani spominsko obeležje in muzej. Na severni strani se po zaslugi uspešnega spominskega dela Komiteja Mauthausen Koroška s spominskimi ploščami, talnimi ploščami, umetniškimi posegi in vodenimi ogledi intenzivno obravnava vprašanje suženjskega dela na bivšem gradbišču predora. Umetniška razstava in njen spremljevalni program sta posvečena tudi vprašanju, ali ni morda čas, da koncentracijskemu taborišču »dvojčku« sledi sodobni muzej »dvojček«, da se z muzejskimi sredstvi zoperstavi težnji po pozabi.

Spomenik severno od prelaza Ljubelj. FOTO: mauthausen-memorial.org

Muzej, ki oporeka dominantni politiki spomina

Celovški delavnicaMuzej v Domu Margarete Schütte-Lihotzky oporeka dominantni politiki spomina v Avstriji, ki opisuje sodobno avstrijsko zgodovino predvsem z vidika vladajočih. Ob tem so zgodovina in pripovedi o antifašističnih, mirovnih, socialnih, manjšinskih, umetniških itd. gibanjih pogosto potisnjene v ozadje, deležne majhne pozornosti ali namerno zatrte, piše STA.

Vsa ta gibanja in njihovi zgodovinski akterji so veliko prispevali k demokratizaciji avstrijske družbe. Številni njihovi cilji in težnje se še danes niso uresničili ali pa se v sedanjih razmerah opredeljujejo na novo. delavnicaMUZEJ jim želi dati prostor, da bi se pokazale praznine v avstrijski politiki spomina in da bi navdihnili pravičnejšo prihodnost.