Znamenita romarska cerkev sv. Treh kraljev pri Benediktu je dobila nov daritveni oltar, ambon, tri nova vrata in Grozdetove relikvije.

Nadškof Alojzij Cvikl je posvetil nov daritveni oltar.

Cerkev sv. Treh kraljev pri Benediktu so začeli zidati pred 500 leti kot romarsko cerkev. Poznogotska triladijska cerkev sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji. Posebej dragoceni so oltarji. Najstarejši je oltar Kristusovega rojstva, in ima značilen gotski krilni oltar. Drugi je preprostejši iz okoli leta 1620 in je posvečen Trem kraljem. Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja je leta 1611 naredil mariborski mizar Georg Stützl, kiparska skupina Marijinega vnebovzetja pa je nekaj desetletij mlajša, iz leta 1636 in je predstavnik zlatih oltarjev 17. stoletja.


Pridiga Nadškofa Alojzija Cvikla

Nov daritveni oltar z relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta

V ponedeljek, 6. januarja 2020, je bilo v cerkvi žegnanje. Mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl, ki je posvetil nov daritveni oltar in blagoslovil obnovitvena dela.


Položitev relikviarija v nov daritveni oltar z relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta.

Načrt za oltar je naredil Matija Marinko iz Ljubljane. »Moja zamisel je bila, da bi na sprednji strani imel tri gotske vdolbinice, v katere bomo vstavili tri relikviarije. Dva sta nepoznanih svetnikov in jih hrani župnija Benedikt, stara sta 80 let, tretji relikviarij pa je nov in vanj bomo vstavili relikvije blaženega Alojzija Grozdeta. Spodaj bodo lučke, ki bodo osvetljevale relikviarije.


Nov daritveni oltar z relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen

Oltar je sestavljen iz domačega slovenjegoriškega peščenjaka. »Ena gospa je podrla svojo več kot sto let staro hišo v Negovi in ko sem šel mimo sem videl da so to velike lepe kamnite klade, ki bi se dale uporabiti. Tako je ta gospa podarila ta kamen. Vojko Mužina iz Sel pri Batujah ga je odpeljal in naredil oltar,« je za Družino pojasnil župnik Marijan Rola. Plošča na oltarju je iz makedonskega sivca, prav tako tudi plošča na ambonu.


Nadškof Cvikl je blagoslovil tudi obnovitvena dela.

Spredaj na plošči je napis: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. »To, kar je nekdo zavrgel, smo uporabili za naš oltar. Ker je vsa cerkev iz kamna, tudi po mnenju arhitekta in zavoda za spomeniško varstvo, kaj drugega ne paše v tako staro cerkev, ki je bila posvečena leta 1588 od škofa Martina Brenerja,« je še dejal župnik Rola.

Tri nova vrata, narejena starinsko, s kopijami starinskih ključavnic


Kopija starinske ključavnice na novih vratih

Blagoslovili so tudi tri nova vrata, narejena starinsko, izdelal jih je mizar Jože Rajšp iz Lormanja v župniji Lenart. Tudi okovje na vratih je novo, in tudi ključavnice, ki so starinske, po vzoru starih ključavnic izpred 400 let. Te je naredil Aleksander Fekonja. Pri glavnih vratih je nov kamniti podest narejen skoraj dva metra globoko v ladjo, in oprijemalo, da ljudje laže pridejo v cerkev. Podest je naredil Davorin Kralj iz Stare gore.


Romarska cerkev sv. treh kraljev

Nedavno so tudi obnovili del stavbe iz leta 1766 pri župnijski cerkvi v Benediktu, v kateri so pevci našli svoj prostor in so ga že blagoslovili. Za vsa obnovitvena dela so skoraj 30.000 evrov darovali župljani z prostovoljnimi prispevki skozi leto ob nabirkah. Občina Benedikt je prispevala 500 evrov.

Za vse kuhano vino iz župnijske kleti

Po stari navadi so pri maši blagoslovili kredo, sol in vodo, ljudje so si po maši vzeli stekleničke, ki jih je pripravilo turistično društvo, in so si blagoslovljeno vodo odnesli domov. Po maši je bilo za vse kuhano vino iz župnijske kleti.


Znameniti krilni oltar.

Fotografije Ivo Žajdela