Pred njima je že 20. praznična krasitev v Vatikanu. Prva je bila ob veliki noči leta 2011, pri božični pa sta prvič sodelovala leta 2013. Letošnje božične zvezde, ki so treh velikosti, so vzgojili v Vrtnem centru Jehart iz Slovenj Gradca.

Sabina Šegula, Barbara Jehart in Peter Ribič. FOTO: Tatjana Splichal

Koroške božične zvezde sredi Vatikana

Pri letošnjem krašenju jima bo pomagala tudi študentka floristike Barbara Jehart, ki prihaja iz zasebne šole Sabine Šegula. Ta božična izkušnja bo mladi študentki služila tudi kot priprava na mednarodni izpit, ki ga bo opravljala naslednje leto junija na enem od cvetličarskih dogodkov. »Pred okraševanjem v Vatikanu čutim pozitivno tremo. To mi je v veliko čast, da bom lahko del tega. Odlično se počutim, izredno pa sem vesela tudi, da so letos izbrane koroške božične zvezde iz naše lastne proizvodnje.«

Barbara Jehart iz Vrtnega centra Jehart. FOTO: Marko Mesojedec

Božične zvezde v torek proti Rimu

V Rim bodo odpeljali med 850 in 900 božičnih zvezd. »Proizvodnjo smo začeli v začetku julija. Do decembra je bilo veliko dni, skrbi, dela in negovanja. Veseli smo, da so uspele in so tako lepe. Na pot se odpravljam v ponedeljek, božične zvezde pa v torek zjutraj. Čaka nas še veliko priprav, da jih zapakiramo v embalažo, da se ne prehladijo. Nato jih bomo naložili v ogrevan tovornjak, ki bo šel v torek zjutraj varno na pot,« je povedala Jehartova.

Sabina Šegula in Manica Ferenc, vodja marketinga pri Družini. FOTO: Tatjana Splichal

Slovensko dekoracijo bo videlo na milijone ljudi

Letošnja dekoracija je bila idejno zasnova že pred obdobjem koronavirusa, načrte pa so potrdili tudi s strani Vatikana, je povedala Sabina Šegula. Glavni oltar bazilike sv. Petra bodo poleg božičnih zvezd krasile bele vrtnice, zlati evkaliptus ter zelenje (nordijska jelka). Tudi balkon, s katerega bo papež Frančišek mestu in svetu podelil božični blagoslov, ki ga običajno spremlja več kot milijarda ljudi po vsem svetu, bo imel popolnoma slovenski pridih.

»Osnova bo zelenje, na katerem bodo trtine veje, netreski bodo iz Prekmurja iz Vrtnarije Adamič, ki so simbol trdnosti slovenskega naroda. Nekaj bo tudi božičnih zvezd in vrtnice. To je sicer odvisno od vremena. Če bo preveč mrzlo, božične zvezde ne bodo del dekoracije,« je dodala.

Peter Ribič. FOTO: Marko Mesojedec

Velika čast za Slovenijo

Peter Ribič poudarja, da so ju italijanski kolegi v zadnjem desetletju dobro spoznali in sprejeli za svoja kljub jezikovni oviri in težavam pri komunikaciji. »Zagotovo je to neko priznanje, ko lahko sodeluješ pri tako posebni slovesnosti. Ne gre za denar ali plakete in posebne izraze časti. Sodelovanje z vrtnarsko-cvetličarskega vidika pri tem je posebno doživetje. Da krasiš papeško baziliko in ta balkon, je res eksluzivno dejanje,« pripoveduje Ribič.

Ameriške, azijske in afriške jaslice v Galeriji Družina

Od danes je v Galeriji Družina na ogled razstava jaslic strastnega zbiralca, upokojenega režiserja Gregorja Tozona, ki jih zbira že več kot 30 let. V svoji zbirki jih ima že več kot 200, vsake pa imajo svojo zgodbo. Povod za zbiranje jaslic je bilo poročno darilo. To so bile prav jaslice.

Razstava jaslic Gregorja Tozon v Galeriji Družina je na ogled do 6. januarja. FOTO: Marko Mesojedec

V njegovi med drugim najdemo voščene, pletene, lesene, miniaturne, žepne oziroma misijonarske in druge jaslice. Najbolj zastopane v njegovi zbirki so jaslice iz Južne Amerike, Azije in Afrike, kjer je tradicija jaslic zelo močna.

Jaslice iz Konga. FOTO: Marko Mesojedec

Tozon je med drugim tudi začetnik tradicije živih jaslic v Postonjski jami. Svojo zbirko Tozon vseskozi dopolnjuje, jaslice pa razstavlja v muzeju v kraški vasici Kazlje. Jaslice, ki jih razstavlja v Galeriji Družina so iz Italije, Češke, Slovenije, Kenije, Konga in drugih dežel.

Vas zanima več vsebin o jaslicah? Našli jih boste v reviji Jaslice, ki pri založbi Družini izhaja enkrat letno.