Franjo Komarica se je s škofovskega položaja umaknil iz starostnih razlogov: papež Frančišek je njegov odstop sprejel decembra lani in obenem imenoval njegovega naslednika, Željka Majića, spominjajo pri avstrijskem Kathpressu. Majiću je škofovsko posvečenje podelil sarajevski oz. vrhbosenski nadškof Tomo Vukšić, soposvečevalca sta bila upokojeni banjaluški škof Franjo Komarica in mostarsko-duvanjski škof Petar Palić.

FOTO: skofija-celje.si/KTA in Banjolučka biskupija 

Iz Slovenije so v Banjo Luko po navedbah celjske škofije odpotovali mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž in koprski škof Jurij Bizjak. Domačini v Bosni in Hercegovini so njihov obisk razumeli kot veliko gesto bratske povezanosti in solidarnosti z zelo preizkušanim cerkvenim občestvom.

Škofija Banja Luka je ena izmed mučeniških cerkva v Bosni in Hercegovini, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja izgubila največ vernikov.

Škofija Banja Luka je namreč ena izmed mučeniških cerkva v Bosni in Hercegovini, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja izgubila največ vernikov, spominjajo v celjski škofiji. Pred vojno je mesto z okolico štelo več kot 30.000 katoličanov, po statističnih podatkih s konca leta 2022 pa na tem območju živi le še 1.500 vernikov. Škof Majić je priznal, da ob vsem hudem trpljenju banjaluške škofije občuti strah pred nevrednostjo, da je bil izbran za pastirja te mučene in trpeče Cerkve. Za škofovsko geslo je izbral besede In nomine Domini – V Gospodovem imenu in kot je dejal, vsak dan prosi Svetega Duha, naj ga osvobodi strahu, da bo lahko to, kar hoče Kristus, in za kar ga je sveti oče poslal prav v to krajevno Cerkev.

FOTO: skofija-celje.si/KTA in Banjolučka biskupija

Na slovesnosti predstavniki verskega in političnega življenja

Poleg škofov iz Bosne in Hercegovine (med njimi je bil tudi upokojeni sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić), Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Avstrije in Norveške so se slovesnosti v stolnici sv. Bonaventure udeležili tudi apostolski nuncij Francis Chullikatta in številni muslimanski cerkveni dostojanstveniki.

Hrvaški premier Plenković se je nekdanjemu banjaluškemu škofu Komarici, ki se je ob tej priložnosti poslovil s položaja, zahvalil »za vse, kar je storil za vernike in hrvaški narod«.

Med predstavniki iz političnega življenja so bili pri bogoslužju navzoči predsednica Sveta ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Kristo, predsednica Federacije Bosne in Hercegovine Lidija Bradara ter predsednik vlade Andrej Plenković in zunanji minister Gordan Grlić s Hrvaške ter Dragan Čović, predsednik Hrvaške demokratične zveze Bosne in Hercegovine. Hrvaški premier Plenković se je škofu Komarici, ki se je ob tej priložnosti poslovil s položaja, zahvalil »za vse, kar je storil za vernike in hrvaški narod«.

FOTO: skofija-celje.si/KTA in Banjolučka biskupija

Kdo je Željko Majić?

Novoposvečeni škof prihaja iz hercegovske vasi Drinovci v mostarski škofiji. V Sarajevu je študiral filozofijo in teologijo, leta 1988 je prejel mašniško posvečenje v škofiji Mostar-Duvno, nato pa je deloval kot župnijski vikar v tamkajšnji stolnici. Od leta 1993 je opravljal licenciat v Rimu, nato pa se je vrnil v domovino in v letih med 1997 in 2000 prevzel položaj tajnika mostarskega škofa Ratka Perića. Po letih župnijske pastorale je bil med 2006 in 2012 prorektor Papeškega hrvaškega zavoda v Rimu, nato do leta 2021 generalni vikar, od leta 2019 pa direktor Karitas v domači škofiji Mostar-Duvno.

Škof Majić je v zahvali na koncu svete maše poudaril, da z zaupanjem usmerja svoje korake na pot ekumenskega in dialoškega zbliževanja, ki je vedno in povsod potrebno, še posebej pa na teh območjih in v teh časih, ki so polni travm preteklosti ter težkih izzivov sedanjosti in prihodnosti.

Poklon »pričevalcu vere« škofu Komarici

V Banji Luki so že v petek zvečer obhajali zahvalno bogoslužje in druženje ob slovesu zaslužnega škofa Komarice. Škof Komarica je škofijo vodil od leta 1989 in je bil vrsto let tudi predsednik Bosanske škofovske konference. Med vojno v Bosni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Komarica večkrat odločno nastopil proti etničnemu čiščenju na območju nekdanje Jugoslavije in se zavzemal tako za katoličane kot tudi za pravoslavne in muslimane. Srbske oblasti so mu takrat za več mesecev odredile hišni pripor.

Nuncij Francis Chullikatta je izrekel pohvalo dolgoletnemu škofu kot »verodostojnemu in pogumnemu pričevalcu vere«, še posebej v vojnih letih med 1991 in 1995. Komarica se ni predal, pač pa si je odločno prizadeval za rešitev spora s pogajanji in s pomočjo Karitas organiziral več sto prevozov humanitarne pomoči za najbolj potrebne. Svoje škofije ni zapustil niti ob nenehnih grožnjah in uničenju neštetih cerkva, samostanov in izobraževalnih središč, ampak je delil trpljenje tamkajšnjih ljudi.

FOTO: skofija-celje.si/KTA in Banjolučka biskupija

Razmere so ostale zahtevne tudi v povojnem obdobju, ko je skoraj 90 odstotkov vernikov njegove škofije pobegnilo, se preselilo ali izselilo, nekateri tudi v tujino. »Škof Komarica pa si je vedno prizadeval, da bi znova zedinil in zbral svojo čredo, da bi v njenih srcih prebudil upanje, navdušenje in strast za prenovo tamkajšnjega življenja, škofije, župnij in družin,« tako nuncij Chullikatta, ki je posebej izpostavil tudi organizacijo obiska Janeza Pavla II. v Banji Luki leta 2003 in skrb za medverske odnose, ki jim je škof Komarica posvečal veliko pozornosti.

Komarica je v mladosti študiral teologijo in cerkveno glasbo v Innsbrucku in leta 1978 doktoriral iz bogoslužnih ved. Mašniško posvečenje je prejel leta 1972. 1985 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za pomožnega škofa, leta 1989 pa za škofa v Banji Luki. Škof Komarica je za svoje delovanje prejel številna priznanja in nagrade.

FOTO: skofija-celje.si/KTA in Banjolučka biskupija