Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod knjige vrhunskega športnika, alpinista Kiliana Jorneta Nič ni nemogoče, v kateri razkriva svoj ekstremno hitri vzpon na Everest.

Knjiga Nič ni nemogoče nas s hitrim tempom popelje v vsakdan vrhunskega športnika Kiliana Jorneta, poglobljena razmišljanja pa nam odstrejo pogled v njegovo notranjost, ki jo prežema predvsem rahločutna povezanost z gorami, stkana v otroštvu.

Kilian Jornet nam v svoji tokratni knjigi razkriva zgodbo o Everestu. Nekoliko naveličan neprestanih tekmovanj in medijskega pompa okoli njih in sebe se je odločil za nov projekt, Summits of My Life (Vrhovi mojega življenja). Projekt čim hitreje priti na nekaj kultnih vrhov sveta (večinoma najvišjih vrhov celin) mu še vedno zagotavlja medijsko pozornost, od katere seveda živi kot profesionalni tekač in alpinist, hkrati pa mu omogoča precej bolj samotno delovanje, kar je najbližje njegovemu bistvu. Končni cilj projekta je bil hiter vzpon na Everest, ki mu je tudi uspel.

Opisi treningov, odnosa do treniranja ter natančnosti in inovativnosti pri tem

FKT (Fastest Known Time ali najhitrejši poznani čas) brez dodatnega kisika in pomoči fiksnih vrvi pa ni osamljen v njegovi karieri gorskega tekača, niti ni prišel do njega nepričakovano.



V knjigi Nič ni nemogoče nas spretno popelje skozi najpomembnejše dogodke svojega življenja, pri čemer pripoved začini s svojimi občutki, ki ga pri teh doživetjih prevevajo, in z razmišljanji, do katerih ga privedejo.

Z opisi svojih treningov, odnosa do treniranja ter vseh natančnosti in inovativnosti pri tem je knjiga lahko tudi spodbuda za trening drugim športnikom in nekakšen vodnik za treniranje.

Ali medijska pozornost ne peha alpinistov v vedno težje podvige

»Otrok naj se ne vzgaja za tekmovanje, ampak za treniranje, « je kritična misel Kiliana Jorneta, ki se bo dotaknila marsikaterega slovenskega trenerja mladih. V alpinizmu, pravi, je samouk, vendar se je kasneje občasno učil pri največjih mojstrih, kot je bil Ueli Steck. Ob novici o njegovi nesreči na Nuptseju pa razmišlja, ali medijska pozornost morda ne peha alpinistov v vedno težje in na koncu pretežke podvige.

Starši so mu nevsiljivo privzgojili ljubezen do gibanja v gorah

Kilian Jornet je najrosnejša otroška leta preživel v gorski koči v Pirenejih, kjer so mu starši nevsiljivo privzgojili ljubezen do gibanja v gorah, ki jih še danes občuti kot dom. Kot izjemno uspešen skyrunner in turni smučar je s številnimi zmagami v preteklih letih postal skorajda sinonim teh dveh športov in v knjigi se spominja tekem, ki so ga na njegovi poti odločilno zaznamovale, to sta predvsem gorska maratona Zegama-Aizkorri in Sierre-Zinal, Vertikalni kilometer v Fullyju, ultra tekaški preizkušnji UTMB in Hardrock 100 ter najbolj mitska turnosmučarska preizkušnja Pierra Menta.

V le 17 urah se je povzpel na Everest

A prav lahkotnost, s katero je zmagoval, mu je sčasoma postala breme, saj si je želel predvsem izzivov, preizkušanja lastnih omejitev – tako fizičnih kot psihičnih.



Začel je z individualnimi projekti in nanizal rekordne čase pri vzponih na nekatere markantne vrhove (Matterhorn, Mont Blanc, Denali) ter se v maju 2017 povsem sam in brez vsakršnih pripomočkov povzpel na Everest v zgolj 26 urah, le pet dni pozneje pa je svoj podvig ponovil in vrh dosegel še hitreje – v le 17 urah.
Pri knjigi sta sodelovala tudi Andrej Štremfelj in Špela Zupan.