Moč in nemoč glasbe
Moč in nemoč glasbe
Če se je še včeraj zdelo, da se postopoma rešujemo iz primeža pandemije in da se naša življenja počasi vračajo v ustaljene tirnice, nas zadnji dogodki na boleč način opominjajo, da mir in medsebojno sožitje nista nekaj samoumevnega, ampak sta v prvi vrsti dar, za katerega si je potrebno vsak dan znova prizadevati.
V trenutkih stiske in dvoma je seveda težko ohraniti pozitiven in optimističen pogled na svet. Človek ob tem prične pod vprašaj postavljati stvari, ki niso neposredno povezane z golim preživetjem. V to kategorijo seveda sodi tudi glasba. Le kaj nam bo glasba, ko se ljudje obrnejo drug proti drugemu, ko spregovori orožje, se verjetno marsikdo sprašuje v teh dneh.
Ne gre podcenjevati moči glasbe, ki v trenutku preizkušenj vedno znova prinaša upanje.
Seveda bi bilo naivno pričakovati, da se lahko z glasbo ubranimo pred nasiljem, po drugi strani pa ne gre podcenjevati moči glasbe, ki v trenutku preizkušenj vedno znova prinaša upanje in ki nenazadnje tudi krepi našo vero, ko prosimo za Božjo milost in varstvo. Cerkveni glasbeniki se še posebej zavedamo pomena in moči glasbe, ki skozi celotno zgodovino spremlja in zaznamuje najrazličnejše trenutke človekovega obstoja, pa naj so polni radosti ali pa bolečine in trpljenja.
Čeprav se pod vtisom aktualnega dogajanja vse drugo hitro zdi relativno, celo nepomembno, se vendarle ne gre vdati malodušju in črnogledosti. V danih razmerah je sicer težko »preklopiti« iz realnosti vsakdana, a življenje teče dalje in s tem tudi naša prizadevanja, da ustvarjamo boljši jutri zase in za druge. Verjetno ima glasbena revija pri tem precej obrobno vlogo, a njeni snovalci verjamemo, da v času, v katerem se tudi Cerkev sooča z marsikaterim težkim vprašanjem o svojem mestu v svetu, Cerkveni glasbenik ohranja svoje poslanstvo, ki je bilo že večkrat izpostavljeno: slovenski cerkveni glasbi nastavljati zrcalo in ji kazati pot. Četudi podoba v zrcalu ni vedno najlepša in pot ne vedno dovolj jasna.
Cerkveni glasbenik ohranja svoje poslanstvo, ki je bilo že večkrat izpostavljeno: slovenski cerkveni glasbi nastavljati zrcalo in ji kazati pot.
Z začetkom škofovske sinode, ki bo trajala vse do oktobra 2023, smo vsi, ki delujemo na področju cerkvene glasbe, enako kot ostali verniki poklicani, da na glas razmišljamo o svojem mestu v Cerkvi. V reviji se bomo nekaterih aktualnih vprašanj skušali dotakniti predvsem v okviru rubrike Razmišljamo o …, v kateri bodo letos svoje poglede in mnenja predstavili Maša in Boštjan Leskovar, Majda Lampič, Marjan Grdadolnik in Sašo Mugerli.
Tudi v uredništvu ob začetku vsakega novega letnika razmišljamo, kako naj bi bila videti nadaljnja pot revije Cerkveni glasbenik. Kot je razvidno iz pričujoče številke, se zaenkrat (še) držimo uhojene poti, zavedamo pa se, da prihodnost tudi pred nas postavlja nekatera vprašanja, na katera bo treba prej ali slej odgovoriti. Veseli in hvaležni bomo, če nam boste pri tem pomagali tudi vi, dragi bralke in bralci.
Članek je bil objavljen v novi številki revije Cerkveni glasbenik (1/2022). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Revija za cerkvene pevce in organiste, je dvomesečnik, ki prinaša predstavitve avtorjev in skladateljev ter njihova dela, notno prilogo, članke o glasbeni podobi bogoslužja ter ocene in kritike s cerkveno-glasbenega področja. Naročite jo lahko TUKAJ. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.