»Ovreči laž je nižje kakor utrditi resnico.«

(Atenagora, 2. st.)

Henrik Suzo (ok. 1295–1366) na naših tleh ni ravno poznan svetnik, čeprav gre za enega največjih nemških srednjeveških mistikov. Kot beremo v uvodu k njegovi Knjižici resnice (ki je od leta 2014 na voljo v slovenskem prevodu G. Kocijančiča), se je rodil domnevno v Konstanci in ker po oceni svojega uspešnega in premožnega očeta zaradi bolehnosti ni bil primeren za družinski posel, je že pri trinajstih pristal v dominikanskem samostanu. Z očetovo podkupnino, kajti fant je bil za redovnika premlad. Kljub temu je bil deležen odlične izobrazbe in je že zgodaj hrepenel po globljem duhovnem življenju. Sčasoma se je izuril v popolni predanosti, prepuščenosti Bogu, kar kasneje postane osrednji steber njegove duhovnosti. Postal je učenec slovitega Mojstra Eckharta. A čas in razmere, v katerih je živel, so bili naravnost mučni: Nemčijo 14. stoletja so pestile poplave, slabe letine, ki jim je sledila l...