»Ustvarjamo pošasti, če nam pri izkazovanju ljubezni otrokom ne uspe doseči, da bi nam mladi to ljubezen, pomoč in velikodušnost vračali,« je škof po navedbah katoliškega spletnega portala CNA minuli teden dejal v nagovoru med slovesnimi večernicami v čast zavetnici mesta Vitoria, Mariji Snežni.

Nekaj počnemo zelo narobe, če mladim ne posredujemo upanja, prav tako pa med njimi ne zmoremo ustaviti samomorov, odvisnosti ali nasilja.

Kot je poudaril škof Elizalde, takšen pristop do mladih pomeni, da jih »resnično ne ljubimo«, temveč jih bomo s tem, ravno nasprotno, »prikrajšali za njihove korenine«. »Nekaj počnemo zelo narobe, če mladim ne posredujemo upanja, prav tako pa med njimi ne zmoremo ustaviti samomorov, odvisnosti ali nasilja,« je poudaril cerkveni dostojanstvenik.

Nasprotno, je dejal škof, pa praznovanje v čast mestni zavetnici »znova oživlja željo po življenju« in posledično po zavzemanju »za življenje od trenutka spočetja do njegovega naravnega konca«, pa tudi »za moške in ženske, ki v svoji odrasli dobi nosijo težo družbe«, ter za ostarele, »ki so bili zaradi epidemije osamljeni in oslabljeni ter deležni pomanjkljive pozornosti«.

Ko premišljujemo o Mariji Snežni, kje smo? V njenem naročju!

Škof Elizalde je še dejal, kako Cerkev mestu Vitoria ob prazniku zavetnice podarja »neustavljivo veselje« z obujanjem občutka, da smo vsi Božji otroci, kajti, »ko premišljujemo o Mariji Snežni, kje smo? V njenem naročju.«

To veselje je lahko tudi »izjemna moč v težavah, globoka tolažba v žalosti, veselo razpoloženje takrat, ko v življenju vidimo smisel, ko imamo pred očmi svoje življenjske projekte, svojo prihodnost, ter veder mir, poln upanja, ko nam usahnejo lastne moči.