Menda je Oscar Wilde nekoč posmehljivo dejal: »Če nekomu ne morete odgovoriti na njegove argumente, ne zganjajte panike – vedno ga lahko zmerjate.«

Ta tehnika javnega razpravljanja se je tako razbohotila, da nekateri tuji pisci govorijo kar o »wildovanju«, ki v času takšnih ali drugačnih prebujencev za vsakim vogalom dobiva mlade. Slovenija pri tem seveda ni izjema, najbolj značilen primer »wildovanja« pa je obkladanje s fašističnimi in nacističnimi nalepkami, ki ima pri nas sicer že dolgo domovinsko pravico, a je zadnje čase dobesedno preplavilo javni razpravni prostor, iz katerega zato izginja argumentirana razprava, nadomešča pa jo zmerjanje.

Da so tovrstni prijemi popularni pri objavah na družbenih omrežjih, ni nič presenetljivega, saj tam dejansko ne gre za kresanje solidno argumentiranih stališč, temveč praviloma za čustvene izlive (pravzaprav izcedke), ki že v izhodišču nimajo nikakršnega namena prispevati kar koli racionalnega k presoji katere koli družbe...