Marijan Pavčnik je funkcijo ustavnega sodnika nastopil 27. marca 2017, devetletni mandat bi mu potekel leta 2026. Slovenski predsednik Borut Pahor je državnemu zboru skladno z 19. členom zakona o ustavnem sodišču že predlagal njegovo razrešitev s koncem letošnjega leta in bo – po prejetem sklepu DZ o razrešitvi – podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za novega ustavnega sodnika. Postopek izbire kandidatov bo vodil v času in na način, da bi lahko DZ o novem ustavnem sodniku ali sodnici odločil pred koncem letošnjega leta.

Kdo je dr. Marijan Pavčnik?

Kdo je dr. Marijan Pavčnik? Po diplomi leta 1969 na ljubljanski Pravni fakulteti je dve leti pozneje opravil pravosodni izpit, leta 1978 magistriral na beograjski Pravni fakulteti, leta 1982 pa doktoriral v Ljubljani. Po funkciji sodniškega pripravnika pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je bil strokovni sodelavec in sodnik pri Občinskem sodišču I v Ljubljani. Od maja leta 1973 je delal na ljubljanski Pravni fakulteti, sprva kot asistent, nato kot docent in izredni profesor, od leta 1993 pa kot redni profesor za filozofijo in teorijo prava in države. Upokojil se je zadnji dan leta 2016.

Teorija prava v slovenskem jeziku

Leta 1997 je napisal prvo Teorijo prava v slovenskem jeziku, ki je leta 2015 izšla že v peti, pregledani in dopolnjeni izdaji. Posebno pozornost posveča razlagi zakona in argumentom pravnega odločanja. Kot soavtor je zasnoval in (so)uredil več knjig: Temeljne pravice (1997), Ustavno sodstvo (2000), Pravna država (2009) in (Ustavno)sodno odločanje (2013), pa tudi leksikon Pravo (prva izdaja 1987, razširjena izdaja 2003). Je urednik knjižne zbirke Pravna obzorja (od leta 1994), zbirke Scientia/Iustitia (od leta 2003) in član uredniških odborov in svetov pri več revijah.

Redni član SAZU

Med študijem je skupaj z Ado Polajnar prejel Prešernovo nagrado za delo »Kratkotrajne prostostne kazni« (1968) in bil štipendist Sklada Borisa Kidriča, leta 1988 si je prislužil tudi nagrado sklada. Leta 2001 je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prava. Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega, šest let pozneje pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od leta 2010 je član Evropske akademije (Academia Europaea), od leta 2012 pa mednarodni dopisni član Inštituta Hans Kelsen na Dunaju.

»Na US ne sodijo pravniki, ki mislijo politično«

Zagovarjal je stališči, da na ustavno sodišče ne sodijo pravniki, ki mislijo politično in so s politiko interesno povezani, in da morajo biti ustavni sodniki nad dnevnimi političnimi interesi in konflikti: »Trdne osebnosti in osebnosti, ki znajo vzpostaviti distanco, so sposobne prisluhniti drug drugemu in se pri odločanju, če za to obstajajo argumenti, pridružiti drugemu tudi tedaj, ko gre za zadeve, ki so načeloma bližje sogovornikovemu svetovnemu nazoru. Ustavno sodišče, ki tovrstne strpnosti ne zmore, je ranljivo in vrednostno omahljivo.«

Glas proti in ločeno mnenje

Spomnimo: ko je denimo Ustavno sodišče februarja letos zavrnilo ustavno pritožbo Vide Svetek na odločitev vrhovnega sodišča, da ne dopusti revizije obsodbe njenega očeta Viktorja Habiča pred partizanskim vojaškim sodiščem leta 1943 (zaradi narodnega izdajstva je bil obsojen na smrt), je prof. dr. Marijan Pavčnik – enako kot prof. dr. dr. Klemen Jaklič – glasoval proti in podal tudi ločeno mnenje. Ocenil je, da v konkretnem primeru nimajo dovolj gradiva, da bi presodili, ali je bil postopek v celoti pravno korekten.