Bojni spopad Trzin. VIR: Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske



Ljubljanska pokrajina TO

Teritorialna obramba Ljubljanske pokrajine je obsegala območje glavnega mesta Ljubljane z okolico in je kot osrednje območje Slovenije mejila na vse druge pokrajine TO razen na vzhodnoštajersko. Območje delovanja 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe (PŠTO) Ljubljanske pokrajine TO je bilo zelo pomembno, saj je bilo v glavnem mestu zbrano osrednje politično vodstvo države ter vse najpomembnejše politične ustanove (parlament, vlada, ministrstva), v Ljubljani je bil tudi sedež Republiškega štaba TO in drugih pomembnih javnih ustanov (radio-televizija, pošta, klinični center idr.). Območje Ljubljane je tudi osrednje vozlišče Slovenije, kjer se križajo vse cestne in železniške povezave in kjer je osrednje mednarodno letališče na Brniku. Ljubljansko pokrajino TO so po reorganizaciji, ki se je začela oktobra 1990, sestavljali: 51. Območni štab TO Ljubljana – mesto, 53. ObmŠTO Logatec (Logatec, Vrhnika), 55. ObmŠTO Domžale (Domžale, Kamnik) in 57. ObmŠTO Grosuplje (Grosuplje, Litija). Poveljnik 5. PŠTO je bil ob začetku spopadov polkovnik Miha Butara, ki ga je 30. junija 1991 zamenjal podpolkovnik Janez Lesjak.

Spopad pri Trzinu

Pri mostu čez potok Pšata je domžalska milica, ki je spremljala napredovanje nasprotnikovih kolon, postavila barikado iz avtomobilov in tovornjakov. Malo pred četrto uro zjutraj 27. junija 1991 se je kolona pripeljala pred barikado v Trzinu. Del sovražnih sil jo je prebil, drugi del pa je obtičal. Tako je pri barikadi obstal celoten 3. vod mehanizirane čete 1. oklepnega bataljona, ki je štel tri bojna vozila BVP M-80A in 30 vojakov in podčastnikov ter malo poveljniško vozilo z radijskimi napravami, v katerem sta bila poleg vojaka in voznika še načelnik za zveze v poveljstvu 1. oklepne brigade in častnik varnostne službe JLA. Enote TO so obkolile nasprotnika, tako da je diverzantski vod TO Kamnik zasedel položaje ob železniški progi Ljubljana–Kamnik na južni strani blokiranih vozil JLA. Protidiverzantski vod TO Kamnik je zasedel položaje pod vznožjem hriba Onger severno od Trzina. Vod zaščitne čete TO Domžale pa je zasedel položaje severovzhodno pri osnovni šoli Trzin. Vse tri enote so bile na položajih ob 13. uri, tam pa niso imele več zveze s poveljstvom ali medsebojne zveze, ker so bile brez radijskih postaj.


Avtor prispevka je polkovnik Slovenske vojske, prof. dr. Tomaž Kladnik. FOTO: VSO


Takoj po obkolitvi vozil JLA so se začela pogajanja, na katerih je bila zahteva TO predaja oziroma odhod vojakov brez orožja in opreme. Obe strani pa sta načrtovali okrepitve svojih enot, JLA helikopterski desant za deblokiranje bojnih vozil, TO pa vključitev specialne enote milice s poveljnikom inšpektorjem Vinkom Beznikom, ki je ob 14.20 z enoto 20 pripadnikov prišel na bojišče. Oboroženi so bili s pehotnim in protioklepnim orožjem, zasedli pa so položaje protidiverzantskega voda TO Kamnik neposredno ob cesti severozahodno od blokade ter položaje južno od blokade. Ob približno 14.50 se je v bližino blokade spustil helikopter SA 341 (Soko H.42) gazela, ki je obkoljenim vojakom JLA pripeljal hrano in vodo. Bil je neoborožen, zato so mu pripadniki TO in SEM dovolili pristati, čeprav sta bila v njem tudi častnik in podčastnik JA, ki sta imela nalogo izvidovanja. Po neuspelih pogajanjih so v TO pripravili načrt za napad, v katerem bi pripadniki TO s protioklepnim raketometom armbrust uničili prvo bojno vozilo, pripadniki SEM pa zadnji dve bojni in malo poveljniško vozilo.

Izkrcanje diverzantskega odreda JLA

Ob približno 17.45 so nad Trzinom zakrožili trije helikopterji JLA, ki so nato odleteli proti Ljubljani. Ob približno 18.30 so ponovno prileteli trije helikopterji. Kmalu nato, ob 18.38, pa sta se dva spustila na polja med Trzinom in Depalo vasjo približno 250 metrov za železniško progo. Iz helikopterjev se je izkrcalo 27 pripadnikov diverzantskega odreda JLA. Sledilo je streljanje med pripadniki diverzantskega odreda JLA in pripadniki TO. Helikopterje so začeli obstreljevati z raketometi armbrust in pehotnim orožjem, zato sta oba hitro odletela. Vnel se je splošen spopad. Vojaki JLA iz diverzantskega odreda so se poskušali prebiti do obkoljenih vojakov v bojnih vozilih. Med močnim ognjem so se pripadniki diverzantskega voda TO začeli umikati proti staremu delu Trzina, med umikanjem pa je bil ob 18.45 smrtno zadet pripadnik voda Edvard Peperko.

Iz bojnih vozil BVP M-80A so s topom 20 mm streljali po okolici in med drugim zažgali vozila v barikadi. Na prvo bojno vozilo BVP M-80A je pripadnik SEM izstrelil dva raketometa armbrust in ga uničil. Pri tem sta bila ubita dva vojaka JLA, tretji pa med streljanjem, ko je skočil iz vozila. Drugi BVP M-80A se je poskušal premakniti, a je kmalu zapeljal na betonsko ploščo greznice, ki se je vdrla, tako da je vozilo obstalo. Po dveh uspešnih zadetkih iz armbrustov v bojno vozilo in streljanju je bilo poškodovano tudi malo poveljniško vozilo. Še en vojak JLA pa je bil ubit v streljanju, ko je poskušal priti od bojnih vozil do diverzantskega odreda JLA. Vojaki JLA so se začeli predajati, prvi je to storil ob 19.24, drugi so mu sledili, tako da je bil spopad končan ob 19.38.
_ _ _

IZ CIKLUSA VOJNA ZA OBRAMBO SLOVENSKE SUVERENOSTI PREBERITE ŠE:

1. del: Oblikovanje oboroženih sil demokratične Slovenije

2. del: Priprave na vojno

3. del: Dolenjska pokrajina TO

5. del: Tankovski topovi proti Sežani