V 1. številki revije Kronika (2021) je objavljenih deset prispevkov.

Tanja Gomiršek je predstavila kmečko skupnost v luči družbeno-socialnih razlik na primeru Šmartna in Imenja v Goriških brdih v drugi polovici 18. stoletja.

Jernej Kotar Uje raziskal okoliščine ustanovitve Deželnega muzeja v Ljubljani.

Boris Golec pod naslovom K podobi Ljubljane po kongresu leta 1821 piše o stavbah in njihovih lastnikih v franciscejskem katastru.

Matic Batič je pod naslovom »Paradies am Isonzo« osvetlil delovanje literata in publicista Heinricha Moritza Penna (1838–1918) v Gorici.

Marija Mojca Peternel je šla po sledi barona Markusa Jabornegga (1837–1910), (ne)znanega koroškega obraza; bil je aktivni član koroške družbe v drugi polovici 19. stoletja.

Damjan Hančič piše o vojaški bolnišnici v Kamniku in Mekinjah v času prve svetovne vojne.

Ivan Vogrič je predstavil anarhističnega agitatorja Franc Vidmar (1871–1935). Po obsodbi v Trstu je deloval v ZDA.

Vinko Oblak je osvetlil piranski konzorcij za pomorske prevoze Piran (1919–1950).

Jelka Piškurić piše o Igu od leta 1952 do ustanovitve Občine Ljubljana Vič-Rudnik.

Barbara Žabota piše o neuresničenem kongresnem spomeniku v Ljubljani (gre za kongres leta 1821).

Arhitekt Janez Pečnik in njegovo delo za lavantinsko škofijo

V 2. številki revije Kronika (2021) je objavljenih enajst prispevkov.

Julijana Visočnik, Gojko Tica in Bernarda Županek so raziskali rimski sod z napisom s Cimpermanove ulice v Ljubljani. Odkrili so ga konec leta 2019 na Prulah.

Martin Bele je predstavil Limbuš in Limbuške med 12. in 14. stoletjem.

Boris Golec je osvetlil poslednjo voljo začetnika rodu kranjskih Valvasorjev (oporoka polihistorjevega deda Hieronima iz leta 1602).

Polona Vidmar je predstavila rodovnik Auerspergov s Turjaka ter rodovniki genealoga in historiografa Dominika Frančiška Kalina von Marienberga za dvorno plemstvo.

Miha Šimac je pod naslovom »Svetnik ljubljanskega kongresa« napisal paberke o abbeju Inglesiju (pribl. 1795–1825).

Marija Terpin Mlinar in Miha Kosmač sta raziskala razvoj in organizacijo protipožarnega varstva na Idrijskem pred letom 1890.

Metoda Kemperl je šla po sledi arhitekta Janeza Pečnika (Hans Petschnig) in njegovega dela za lavantinsko škofijo.

Ludvik Mihelič je predstavil Baltazarja Bartola (1821–1911), duhovnika, nabožnega pisatelja in homeopata iz Sodražice.

Luka Cerar je pod naslovom »Čez noč je postal Gassner Anglež, Glanzmann pa švicarski Italijan.« predstavil sekvestracijo Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču leta 1919.

Klemen Kocjančič je osvetlil Bled v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno (1941–1945).

Tina Košak piše o slikah iz plemiških zbirk na Slovenskem na mednarodnem umetnostnem trgu (nekaj novih primerov).

Zemljevid rudniških rovov v Idriji leta 1880.

Zgodovina za vse

V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 1 (2021) objavljenih šest prispevkov.

Filip Čuček je pod naslovom »Držite gobec« predstavil celjskega politika Ivana Dečka in drugi deželnozborski mandat (1896–1902).

Kathryn E. Densford je pod naslovom Brambovci v železu šla po sledi merila javne podpore v zaledju v času prve svetovne vojne.

Urh Ferlež pod naslovom »Danes pa gremo mi Savinci« piše o Maistrovem vojaškem in literarnem delovanju v Celju.

Franc Križnar je pod naslovom »Živel in deloval je med nemštvom in slovenstvom« predstavil skladatelja Josipa Ipavca (1873–1921).

Marija Mojca Peternel pod naslovom »V modo je vpeljala demokracijo« piše o Gabrielle Chanel v časopisih njenega časa.

Božidar Jezernik je pod naslovom Potovanje od Goličave do Golega otoka predstavil življenjsko pot učitelja Jožeta Juvančiča (1902–1998).