Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco v dvorani Pavla VI. v Vatikanu v navzočnosti okoli 7.000 romarjev in obiskovalcev nadaljeval z vrsto katehez o desetih Božjih zapovedih. V četrti katehezi se je poglobil v temo malikovanja, ki je zelo pomembna.

Malikovanje pooseblja Zlato tele v 2. Mojzesovi knjigi. Izraelsko ljudstvo izkusi puščavo, kraj ogrožujoče negotovosti, kjer vlada pomanjkanje vode, hrane in zaščite. Puščava je podoba življenja, v katerem ni nobenih zagotovil. Ta negotovost povzroča strahove, ki se tičejo naših temeljnih potreb. Zato ljudstvo zahteva vidnega boga.

Če nam manjka referenčna točka, človeška narava išče nadomestilo v religiji »naredi sam«. Če se nam Bog ne pokaže, si ga ustvarimo po svojih merilih, malikovanje pa je pretveza, »da sami sebe vedno postavljamo v središče resničnosti«.

Zlato tele pooseblja uspeh, moč, bogastvo – večne skušnjave in želje, ki obljubljajo svobodo, v resnici pa nas zasužnjujejo. Malikovanje izvira iz naše nezmožnosti, da bi v Boga položili svoje zaupanje in varnost.

Prepoznati lastno šibkost je pogoj, da se odpremo tistemu, ki je resnično močan. Človekova svoboda je v tem, ko dopusti, da je resnični Bog edini vladar: »Prepoznamo ga v križanem Kristusu, ki je nase prevzel vso našo šibko človečnost, da bi jo napolnil z ljubeznijo in močjo,« je dejal Frančišek.

V križanem se razodeva obličje resničnega Boga, veličastje ljubezni in ne lažnega blišča. Naše odrešenje prihaja od Njega, ki je postal ubog, ki je nase prevzel propad, naše slabosti, da bi nas napolnil z ljubeznijo in močjo. Kristus prihaja, da bi nam razodel Božje očetovstvo. V Kristusu naša krhkost ni več prekletstvo, ampak kraj srečanja z Očetom in vir nove moči iz nebes.

Vir: kath.net / Vatican News
Foto: Vatican News