Usodna notranja razcepljenost
Usodna notranja razcepljenost
Delo se nadaljuje
Delo na socialnem področju, ki so ga krščanski socialci zastavili v zadnjih desetletjih habsburške monarhije, se je v osrednji Sloveniji in delno v zamejstvu nadaljevalo tudi v dvajsetletju med vojnama. Velikega pomena je bila ustanovitev prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919, ki je dolgoročno prispevala tudi h gospodarski rasti in napredku. Še naprej je osrednjo vlogo v tem okviru igralo društveno življenje, ki ni zadevalo le politike, ampak tudi kulturo, šport in rekreacijo, na gospodarskem področju pa zadružništvo, ki je slejkoprej ostalo hrbtišče krščanskosocialne organizacije. Število kreditnih in drugih zadrug na Slovenskem se je do leta 1937 povzpelo do 1.700. Z razliko od zadnjih desetletij pred vojno pa je razvoj slovenskega gospodarstva ovirala neugodna svetovna konjunktura, zlasti kriza leta 1929.
Drugi in tretji rod krščanskih socialcev
Kmalu po koncu vojne je v javno življenje stopil drugi rod slovenskih krščan...