Hčere krščanske ljubezni – usmiljenke letos praznujejo 90-letnico samostojne province. Ob tej priložnosti so to praznovanje združile z blagoslovom novega Doma svete Katarine v Mengšu. V Kulturnem domu Mengeš je bila minulo soboto akademija, nato pa v kapeli novega Doma svete Katarine sveta maša, ki jo je daroval kardinal Franc Rode. Praznovanja se je udeležila tudi vrhovna predstojnica Hčera krščanske ljubezni sestra Evelyne Franc.

Slovesnost v Kulturnem domu Mengeš se je začela z akademijo ob 90-letnici samostojne province Hčera krščanske ljubezni in ob blagoslovitvi Doma sv. Katarine. Akademija je prikazala 90 let karitativnega in vzgojnega dela sester usmiljenk v samostojni provinci, sestre pa so jo zasnovale kot prikaz prehojene poti – bodisi osebne skozi življenje ali pa skozi zgodovino. Po akademiji so se udeleženci napotili v Dom svete Katarine, kjer je v kapeli somaševanje štiriindvajsetih duhovnikov vodil kardinal Rode. Prefekt kongregacije za redovnike je tudi blagoslovil kapelo, daritveni oltar in ambon, po obhajilu tabernakelj, po maši pa še Dom in lurško kapelo na vrtu.

Prve hčere krščanske ljubezni so v Slovenijo prišle iz Gradca. Najprej, leta 1843, so začele delovati v Mariboru, leta 1852 pa tudi že v Ljubljani. Njihova karitativna in vzgojna dejavnost na naših tleh se je vse do leta 1919 odvijala v okviru Graške province, kamor so mlada dekleta odhajala v semenišče. Zaradi nastanka nove države so slovenske hčere krščanske ljubezni leta 1919 začele samostojno pot. Prvo provincialno hišo so ustanovile v Ljubljani.

Provincialno vodstvo v samostojni Sloveniji je moralo prisluhniti novim izzivom, kljub spremenjenim razmeram pa sestre skušajo ostati zveste karizmi ustanoviteljev. Nadaljujejo delo v bolnišnicah, v domovih za starejše, pomagajo osamljenim in bolnim na njihovem domu, pa tudi družinam. Prav tako skrbijo za bolne in starejše sosestre, sodelujejo pri gibanju Vera in luč ter pri župnijski katehezi, ustanavljajo in spremljajo skupine Marijansko vincencijanske mladine. Nekaj sester dela v misijonih na Madagaskarju, v Ruandi in v Burundiju. Število sester se je sicer v zadnjih letih precej skrčilo, novih poklicev pa je premalo.