Ja, res je, bolj ali manj večina od nas premore le tisto osnovno za dokaj solidno življenje in se ob prošnjah za dobrodelnost marsikdaj zagovarjamo z besedami: »Le kaj naj dam, ko še zase nimam?«

A premoremo mnogo več, kot so le zgolj materialne dobrine. Nekaj več, kar smo zastonj dobili od Boga in je prav, da zastonj podarjamo.

Nekomu, ki je utrujen in žalosten, lahko povsem zastonj podarimo nasmeh. Samo pomislimo, koliko je ta nasmeh vreden. Ni ga mogoče kupiti, a tako malo je potrebno, da ga moremo nekomu podariti. Jezus je vedno zmogel podariti nasmeh, tudi v največji utrujenosti.

Podarimo lahko malo prostega časa in obiščemo nekoga, ki je bolan, ki se v svoji stiski in samoti bori s svojo bolečino in osamljenostjo. Kako neizmerno vrednost imajo trenutki, ki jih podarimo nekomu, ki se mu zdi, da so ga že vsi pozabili! Jezus je vedno našel čas za bolne in trpeče, jih potolažil in jim izkazal usmiljenje.

Podarimo lahko razumevanje nekomu, ki...