Potem ko je pred Državnim zborom septembra proti spremembam družinskega zakonika, ki je uvedel spremembo definicije zakonske zveze in omogočil istospolnim parom posvojitve otrok, protestiralo več tisoč ljudi, in ko so namesto potrebnih 2.500 podpisanih obrazcev pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v le sedmih dneh zbrali več kot 30.000 podpisov, sta predstavnika koalicije Za otroke gre Aleš Primc in Metka Zevnik 11. novembra vložila pritožbo na odločitev Državnega zbora glede nedopustnosti razpisa referenduma o družinskem zakoniku.

Danes se je poglavje zgodbe o prizadevanju za zaščito družin, materinstva in očetovstva, končalo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da referendum, na katerem bi Slovenci in Slovenke lahko demokratično izrazili svoje mnenje o spremembah, ne bi bil ustaven in da je nedopusten. 

Kot je novembra za Družino pojasnil ustavni pravnik dr. Jernej Letnar Černič, pritožba na sodišče ni več mogoča in s tem se pravni del boja konča. 

Aleš Primc in Metka Zevnik. FOTO: Mojca Purger

Aleš Primc: »Nadaljevali bomo boj za pravice otrok in staršev«

Primc je današnjo odločitev Ustavnega sodišča komentiral z naslednjimi besedami: »Žal imamo LGBTQIA+ aktivistično Ustavno sodišče, ki je sramota za Slovenijo. Odločitev, ki so jo sprejeli, je protiustavna. Otrok potrebuje mamo in očeta in ni ga zakona ali Ustavnega sodišča, ki lahko to otrokovo potrebo spremeni. Nadaljevali bomo boj za pravice otrok in staršev, predvsem da ne bodo otrok v vrtcih in šolah učili, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost. Po tej odločitvi Ustavnega sodišča je odgovornost mater in očetov za vzgojo otrok še večja, zato si za pogovor z otroki in spremljanje, kaj se dogaja v vrtcih in šolah vzemimo še več časa.«

Kam to pelje?

V argumentaciji, ki sta jo Zevnikova in Primc poslala ustavnim sodnikom, je namreč jasno zapisano, v katero smer našo družbo vodijo danes zapečatene spremembe: samo-določanje spola, ukinitev binarnega spola (moški - ženske), spreminjanje spola pri mladoletnih osebah in ozaveščanje o spolnih identitetah v šolah. 

Ustavno sodišče: 7 proti 1

Kot je v današnji odločbi zapisalo Ustavno sodišče, ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, je poročala STA. V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve DZ o nedopustnosti referenduma, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.

Odločbo je Ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Marko Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje.