Glasovalo je 707 poslancev, proti jih je bilo 284, 15 se jih je vzdržalo, sedem glasovnic pa je bilo neveljavnih, potek glasovanja povzemajo pri STA. Podporo von der Leynovi so poleg Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja, tik pred glasovanjem napovedali tudi socialisti (S&D), liberalci (Renew) in Zeleni. Jasno nasprotovanje novemu mandatu von der Leynove so izrazili v drugih dveh skrajno desnih skupinah Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov, pa tudi v Levici.

Von der Leynova bo po prejeti večinski podpori začela oblikovati svojo prihodnjo komisarsko ekipo: ta naj bi bila predvidoma predstavljena septembra. V nagovoru evropskim poslancem se je po navedbah STA danes zavzela za vzpostavitev »prave obrambne Evropske unije«, pri tem pa je bila med drugim kritična do t. i. mirovne misije madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, ki jo je označila za »misijo popuščanja«.

Von der Leynova je kot prvo prednostno nalogo izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.

Kot prvo prednostno nalogo je izpostavila okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in napovedala pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata. Napovedala je, da bodo v njeni novi ekipi med drugim komisarji, pristojni za zmanjšanje administrativnega bremena podjetij, za obrambo in za stanovanja.

Kako so glasovali slovenski evropski poslanci?

Slovenski evropski poslanci pred današnjim glasovanjem večinoma niso jasno izrazili svojih odločitev. Podporo ji je jasno napovedal le Matej Tonin (EPP/NSi), odrekli pa so jo Matjaž Nemec (S&D/SD), Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) in Zala Tomašič. Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims (vsi EPP/SDS) za razliko od strankarske kolegice Tomašičeve niso razkrili, kako bodo glasovali, prav tako ne Irena Joveva in Marjan Šarec (liberalci/Gibanje Svoboda).

Predsednica Evropske komisije se je leta 2022 v Vatikanu srečala s papežem Frančiškom. FOTO: Vatican Media

Spomnimo, kdo je znova izvoljena predsednica Evropske komisije

65-letna Ursula Gertrud von der Leyen je bila za predsednico Evropske komisije kot prva ženska izbrana leta 2019.

Čeprav je von der Leynova Nemka, se ni rodila v Nemčiji. Že njen oče Ernst Albrecht je bil namreč funkcionar na visokem položaju pri Evropski komisiji in Ursula se je rodila v Belgiji, v okolici Bruslja. Tam je obiskovala evropsko šolo, pri trinajstih letih pa se je z družino preselila v Nemčijo. Študirala je medicino in na prehodu osemdesetih in devetdesetih delala v kliniki v Hannovru v Nemčiji. V politiko je vstopila v prvih letih tega tisočletja s stranko Angele Merkel. Od leta 2005 je opravljala različne vladne službe, med drugim je bila tudi ministrica za družino. Pred nastopom prvega mandata na čelu Evropske komisije je službovala kot nemška zvezna ministrica za obrambo.

Zakonca von der Leyen, po izobrazbi oba zdravnika, sta starša sedmih otrok.

Mož, otroci in vpliv na službo

Pri 27 letih se je poročila z zdravnikom in pozneje tudi profesorjem medicine Heikom von der Leynom. Spoznala sta se v univerzitetnem zboru v Göttingenu. V zakonu se jima je v razmaku dvanajstih let rodilo sedem otrok, kar daje vedeti, da se von der Leynova dobro spozna na družinske zadeve. Pred skorj dvajsetimi leti je v pogovoru za italijanski tednik Famiglia Cristiana povedala: »V 18 letih zakona sva se z možem sčasoma naučila, kaj pomeni prilagajati se različnim službenim obveznostim in skupaj prevzeti odgovornost za družino.«

Ursula von der Leyen s soprogom. FOTO: Reuters/arhiv Družine

Javnost, predvsem nemška, je von der Leynovo posebej opazila prav v vlogi ministrice za družino. Revija Politico je leta 2014 objavila: »Čeprav ji niso pripisovali velike teže, je von der Leynova pokazala učinkovit politični instinkt. V prvih treh mesecih mandata nove ministrice so se zgrnile novice o brezplačnih vrtcih in subvencijah za starše, ki se bodo odločili, da bodo doma s svojimi otroki. O tem, od kod se bo to financiralo, se je javno spopadla s takratnim finančnim ministrom, socialistom Peerom Steinbrückom. Glede na javnomnenjske raziskave je Ursula von der Leyen samo v nekaj mesecih iz neznanke postala ena od desetih najpomembnejših politikov v državi. Uveljavila se je kot najboljši politični talent vlade Angele Merkel.«

Ursula von der Leyen se je v mladih letih ukvarjala s konjeništvom; kot jahalka se je udeleževala tudi tekem.

»Prva Evropejka« ima rada živali

V mladih letih se je Ursula ukvarjala s konjeništvom; kot jahalka se je udeleževala tudi tekem. Ljubezen do konj pa ni le stvar daljne preteklosti. Von der Leynova se je leta 2015 z veseljem udeležila evropskega prvenstva v konjeniških športih v Aachnu. Na odprtju prvenstva je pred približno štirideset tisoč gledalci prijahala na temnem vrancu in v rdeči konjeniški opravi.

Ursula von der Leyen nima rada le konjev, ampak živali nasploh: »Bolje se počutim, če imam okrog sebe živali,« je izjavila za nemški časnik Die Welt. V nemških medijih pa so bile pred leti objavljene tudi fotografije, na katerih krmi mini kozico in boža domačo psičko Milu.