Nagovor gvardijana in rektorja bazilike Kraljice Svetogorske p. Simona Petra Berleca.

V nedeljo, 9. junija, je bila ob kapeli Urške Ferligoj v Vasi v Grgarju osrednja slovesnost v Urškinem letu 2019, z naslovom V soboto sveto je bilo ...

Neke junijske sobote leta 1539 se je pastirici Urški Ferligoj prikazala na Skalnici Mati Božja in ji naročila, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. Leta 2019 mineva 480 let od prikazanja, zato so v Grgarju priredili Urškino leto z bogatim programom prireditev.

Bodite ponosni, da iz vašega zaselka, Grgarja, prihaja vidkinja

»Kadar pevci zapojejo ali igralci zaigrajo na način, ki zmore duha skupnosti umiriti ter usmeriti na Boga, poslušalce vpnejo v skupno utripanje in sozvonjenje. Vsi postanemo eno telo ter en duh v Bogu, od katerega umetnina pride in h kateremu se na ta način zopet vrača,« je v nedeljo, 9. junija, v Grgarju, ob kapeli Urški Ferligoj v Vasi, v uvodu v osrednjo slovesnost v Urškinem letu 2019 z naslovom V soboto sveto je bilo ... dejal grgarski župnik Evgen Gantar.

Za njim se je gvardijan in rektor bazilike Kraljice Svetogorske p. Simon Peter Berlec zahvalil pripravljalnemu odboru in vsem, ki delajo za to, da Urška postaja vedno bolj znano dekle.


Urškina kapela v Vasi v Grgarju

»Žal smo Slovenci malo nagnjeni k temu, da nismo preveč ponosen narod, se ne znamo postaviti, pa bi se morda lahko. Samo dve prikazanji imamo v Sloveniji, eno v Strunjanu, drugo pa je tu v Grgarju. Nikjer se ni spregovorilo v slovenskem jeziku, na Skalnici, zdaj Sveti gori, pa se je, in na to smo lahko ponosni.

Bodite ponosni, da iz vašega zaselka, Grgarja, prihaja vidkinja, Urška Ferligoj. To ni neka izmišljena legenda in izmišljena oseba, ampak je pastirica, ki je res živela, in na to bodimo ponosni.«

Uprizoritev igre Dragotina Vodopivca Na Skalnici

V kulturnem programu smo poslušali dve pesmi (ljudsko iz Grgarja Marija gre z Jezusom na božjo pot in Sveto goro Ljubke Šorli) ter nastope cerkvenih pevcev iz Grgarja in Solkana, zapeli so vsak po dve pesmi.


Urškini pastirci

Otroci in mladi iz Grgarja so uprizorili igro Dragotina Vodopivca Na Skalnici, ki jo je napisal Dragotin Vodopivec, sin Vinka Vodopivca, nadučitelja iz Grgarja. Do zdaj je bila uprizorjena dvakrat, prvič leta 1939 ob odprtju kapele Urški Ferligoj v Vasi (zahodni del Grgarja), postavili so jo pred njeno rojstno hišo, drugič leta 2009 na slovesnosti ob 470. obletnici Marijinega prikazanja Urški, prav tako ob Urškini kapeli.


Urška Ferligoj pred Marijo

Kot je za Družino pojasnila Vanja Kogoj Jug je igro režirala Zarja Pavlin, ki se je tudi prvič preizkusila v vlogi režiserke in jo odlično izpeljala. V igri je nastopalo 32 otrok in mladih iz Grgarja, starih od štirih do 23 let. Otroci in mladi so se na igro pripravljali več mesecev, vaje so imeli dvakrat tedensko v prostorih Krajevne skupnosti Grgar in ob kapeli, v zadnjih dveh mesecih pa tudi večkrat. Pri režiji sta pomagali Anja Pišot in Petra Kokoravec, za glasbeno vodstvo pa je skrbela Monika Bagon.

»Ob pripravah na igro smo se vživljali v čas v našem kraju pred petimi stoletji«

Igra je postavljena v obdobje pred 480 leti, dogaja se pretežno v Vasi. Prikazuje najprej življenje v Vasi: utrinke otroške igre in plesa. Zatem se predstavijo pastirice, ki naenkrat ugotovijo, da ena manjka, njihova prijateljica Uršula. Medtem pa se Uršuli na Skalnici (ki ji danes rečemo Sveta gora) med molitvijo prikaže Marija z detetom v naročju in ji naroči: »Povej ljudem, naj mi tukaj hišo sezidajo in milosti prosijo!« Ko se Uršula vrne domov v vas, ji nekateri verjamejo, nekateri pa ne.


Igralci igre Na Skalnici

Ker pridejo Urškine besede na uho oblastem, jo pridejo domov iskat biriči, ki jo odvedejo pred sodnike. Sodniki dajo Uršulo zapreti, vendar je iz ječe trikrat čudežno rešena. V tem času začnejo ljudje poročati tudi o čudežih, ki so se zgodili na Marijino priprošnjo. Zatem se sojenje ponovi, tokrat Urško spoznajo za nedolžno in jo izpustijo.

Dovolijo ji, da pokaže mesto prikazanja in deželni starešina da zaznamovati tisto mesto z namenom postavitve temeljnega kamna.


Pevci župnije Grgar

Zdaj, med uprizoritvijo igre, so v tem trenutku zadoneli svetogorski zvonovi, ki so s svojim lepim zvokom povezali preteklost s sedanjostjo. Z njihovim zvonjenjem in aplavzom prisotnih (bilo jih je čez 200) se je uprizoritev zaključila.

»Ob pripravah na igro smo se vživljali v čas v našem kraju pred petimi stoletji,« je dejala Vanja Kogoj Jug. »Ta čas smo skušali čimbolj zaobjet tudi s scenografijo in kostumografijo. Otroci so ob tem spoznavali takratne navade, običaje ter kmečka opravila: druženje žena ob kapelici z lesenimi škafi, grabljenje sena, ki ga marsikateri otrok še ni izkusil do te predstave.«

Grgarci moramo biti ponosni, da ima kraj tako pomembno zgodovino

Predsednik sveta Krajevne skupnosti Grgar Egon Milost pa je za Družino dejal, da Grgarci skozi stoletja iz roda v rod prenašajo Urškino sporočilo svojim otrokom. »V kraju sta tudi dve obeležji: spomenik – kapela pred Urškino rojstno hišo in nagrobni spomenik na zunanji strani prezbiterija župnijske cerkve sv. Martina. V Grgarju je kar nekaj priseljencev, večini teh prav gotovo Urška ne pomeni nekaj za identiteto, mi, domačini pa jo imamo zapisano v svoj spomin, saj se že kot otroci srečamo z njenim izročilom pri verouku (tisti, ki ga obiskujejo). Žal je bila Urška v desetletjih pred demokratizacijo 'bolj pozabljena', v zadnjem času pa se, vsaj med domačini, kaže vse večje zanimanje zanjo. To se odraža tudi z vse večjo udeležbo na dogodkih v sklopu Urškinega leta. Grgarci moramo biti ponosni, da ima kraj tako pomembno zgodovino.


Pevci župnije Solkan

Kdo je bila Urška Ferligoj?

Urška Ferligoj se je rodila in živela v Grgarju v najstarejšemu delu vasi, ki ji domačini pravijo Vas. Njena rojstna hiša je bila na mestu današnje Piskove domačije.

Urška je bila pastirica in je svoje ovce pasla po pobočjih hriba nad vasjo. Pastirica je Marijino naročilo najprej povedala doma, potem se je podala na pot v okoliške kraje in v dolino. Oblasti so jo trikrat zaprle, a se je vedno čudežno rešila.

Že leta 1544 je na gori stala cerkev. Od tedaj sta Sveta Gora in Grgar zgodovinsko in duhovno povezana.

Leta 1931 so v Grgarju ob župnijski cerkvi sv. Martina na zunanji strani prezbiterija Urški postavili nagrobni spomenik s poslikavo goriškega slikarja Clementa del Nerija. Zapisali so: »Po izročilu je tu pokopana pastirica Uršula Ferligoj, kateri se je leta 1539 prikazala Mati Božja.«

Ob 400. obletnici prikazanja, leta 1939, so pred Piskovo hišo v Vasi Urški postavili spominsko kapelo s poslikavami, ki jo je blagoslovil tedanji goriški škof Margotti.

Takrat je bila v Vasi velika slovesnost. Dolga procesija ljudstva se je vila od kapelice do cerkve, kjer je bila slavnostna sveta maša. Kljub fašizmu in prepovedi maternega jezika sta odmevali slovenska molitev in slovensko petje.

V Grgarju starši svojim otrokom iz roda v rod pripovedujejo o pastirici Urški. Pred desetimi leti (leta 2009 ob praznovanju 470. obletnice prikazanja) so v Grgarju jubilej obeležili z osrednjo versko-kulturno prireditvijo v Vasi pred Urškino kapelo. Iz tega spomina je vzniknila pobuda za Urškino leto 2019. Oblikovala se je delovna skupina v okviru Župnije Grgar, ki je oblikovala celoletni program.

Fotografije: Ivo Žajdela