Dvodnevnega simpozija v Celju – predavanja imajo v t. i. kardinalovi dvorani – se udeležuje 120 logoterapevtov. FOTO: Ksenja Hočevar

V Domu sv. Jožefa v Celju se je včeraj začel 7. logoterapevtski simpozij z naslovno mislijo Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva.« Letošnji simpozij društvo prvič organizira brez Cvijete Pahljina (1943 – 2021), ustanoviteljice Slovenskega društva za logoterapijo Logos. Umrla je konec decembra in spominski del simpozija so posvetili spominu na njeno življenje in delo; med drugim se simpozija udeležujeta tudi dva od Cvetinih šestih otrok, Marina in Josip. »Bila je naša učiteljica, mentorica, učna terapevtka, vzornica. Zapustila je sled v srcih mnogih. Ljubiti življenje in pomagati ljudem, da bi našli svoj osebni smisel, je bilo njeno vodilo. Njena bogata, neprecenljiva zapuščina bo živela naprej ne le z našo generacijo, temveč tudi z vsemi naslednjimi,« je dejal Martin Lisec, predsednik društva Logos. (več o življenju in delu Cvijete Pahljina, pa tudi o pomenu logoterapije, v tiskani številki Družine).

Logoterapvtka Tanja Rebula, ki je uredila knjigo spominov na Cvijeto Pahljina, v pogovoru z Marino, najmlajšo hčerjo Cvijete Pahljina. FOTO: Ksenja Hočevar

Logoterapija v vrhunskem športu

Temo letošnjega simpozija Od strahu do notranjega miru je predlagala že pokojna Cvijeta Pahljina in temo so ohranili, je povedal Lisec. Za uvodno okroglo mizo so medse povabili dva olimpijska prvaka, Uršo Bogataj, dvakratno zmagovalko na zadnjih olimpijskih igrah, in Jaroslava Sakalo, češkega smučarskega skakalca, ki je na OI in svetovnih prvenstvih zmagoval v začetku devetdesetih let, po končani karieri pa deluje kot trener v slovenski mladinski reprezentanci in je hkrati tudi specializant logoterapije; na okrogli mizi sta sodelovala še Martin Lisec in športni psihoterapevt, logoterapevt Klemen Kobal, ki dela z vrhunskimi športniki, med drugim zadnji dve leti tudi z Bogatajevo, pogovor je vodila Katarina Braniselj.

Uvodna okrogla miza 7. mednarodnega simpozija logoterapevtov na temo Od strahu do notranjega miru. FOTO: Ksenja Hočevar

Urša Bogataj: »Kot bi bila naenkrat rojena pod srečno zvezdo«

Da nikoli ni imela težav s fizično pripravljenostjo, a uspehov kar ni bilo, je povedala Bogatajeva. »Ko sem po poškodbi leta 2019 začela sodelovati s Klemnom, se je moja kariera zasukala. Kot bi bila naenkrat rojena pod srečno zvezdo.« Še vedno jo je strah na vrhu skakalnice in še vedno je pred tekmo živčna, je dodala, ampak to ob delu z logoterapevtom zna obrniti v svoj prid. »Logoterapevt ti da drug pogled. Prej sem sama sebe 'ciklala', ne le v športu, tudi v življenju. Nekaj je manjkalo. Klemen pa je stvari obrnil na glavo, pogledal je na mojo športno in življenjsko pot z druge plati.« V ženski reprezentanci je ena redkih, ki dela z logoterapevtom, je povedala, sicer pa da se o tem s puncami ne pogovarjajo in je o tem ne sprašujejo. »Vsaka ima svojega psihoterapevta, s katerim dela. To je tudi izbira trenerja oziroma selektorja, oni nas najbolj poznajo.«

Jaroslav Sakala, Urša Bogataj in Klemen Kobal. FOTO: Ksenja Hočevar

Sakala: »Smučarski skoki se zgodijo v glavi«

Tudi Sakala je dejal, da je bil v času aktivne športne kariere vedno prepričan, da je sposoben skočiti dlje: »Sploh v mladih letih je boljše uspehe 'bremzala' glava. Na tekmi sem imel v glavi samo rezultat in to je največja napaka. Pozneje sem dozorel, naredil preobrat in prišli so uspehi. A ko sem zmagal na svetovnem prvenstvu, sem spet mislil, da bom sedaj vedno zmagoval, in to je bila napaka … Smučarski skoki se zgodijo v glavi – in logoterapija, to danes vem, pomaga glavo prav 'naštimati'.« Pogosto pride do poškodbe prav zaradi strahu, je dejal Sakala: »Reakcija, ki jo povzroči strah, povzroči tudi padec in poškodbo. To se vidi pri otrocih, njih ni strah, nimajo izkušnje strahu.« Hkrati pa, je dodal Sakala, pride do poškodbe tudi, ko se človek preveč sprosti, ko misli, da vse obvlada. Torej je po njegovem določena mera strahu nujna za uspeh, pomembno pa je, kot je dejal, »kje je fokus glave. In logoterapija ti glavo skoncentrira v fokus.« Zanimivo je, da je svetovnega prvaka v smučarskih poletih strah letenja in strah višine: »Ker nisem pilot in let ni odvisen od mene. Ker nisem zgradil balkona in ne vem, ali je zidar dobro opravil svoje delo. Na smučeh imam nadzor nad seboj,« je dejal in s tem poudaril bistvo, kam je usmerjena logoterapija.

Klemen Kobal: »Smučarski skakalci bi bili dobri kirurgi«

Logoterapevt Klemen Kobal, ki dela s svetovnimi vrhunskimi športniki, je strah vrhunskih športnikov primerjal s strahom v drugih športih in tudi poklicih. »Košarkarska tekma traja uro in pol, kolesarska dirka tudi šest ur in več – lahko kaj popraviš, a vedno so odločilne sekunde. Če popustiš, ko prideš vrh klanca, te lahko prehiti nekdo, ki je bil vso tekmo za teboj.« Da pa so smučarski skoki z vidika, da ne smeš v nobenem trenutku skoka narediti najmanjše napake, eden najtežjih športov, je poudaril: »Pravzaprav bi bili smučarski skakalci dobri kirurgi – napake ne sme biti.« Z Uršo Bogataj je začel delati po njeni poškodbi decembra 2019: »Takrat je videla vse črno, želela je končati kariero. A naredila sva načrt, da je to začetek njenega pohoda na vrh – začetek je bil težak, operacijska miza in bolnišnica ne ponudita nekega optimizma. Življenje pa je pokazalo, da je možno.« Kobal je poudaril, da logoterapija v sprejemanju dejstev naredi ločnico in jasno pokaže, kaj lahko delamo: »Ne velja le za šport, v življenju nihče ne ve, kaj ga doleti. Tisti, ki zna preseči, ki sprejme preizkušnjo, nanjo odgovori, tudi ko je prisoten strah, bo dosegel cilj.« Logoterapija po besedah Kobala ponuja prave korake oziroma stopnje, da se v športu ali nasploh v življenju zavem, da je tisto, kar se kaže narobe, v resnici prav.

Udeleženci uvodne okrogle mize. FOTO: Ksenja Hočevar

Lisec: »Pomagamo pogledati sliko v celoti«

Martin Lisec je govoril o strahu splošno v življenju, z njim se, kot je dejal, sooča vsak človek. »Strah predstavlja omejitev, coklo h kvaliteti življenja, strah nas hromi na vseh področjih življenja. Tudi omejuje nas, prestreli vse plasti, telesno, duševno in duhovno.« V zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal z epidemijo in sedaj še z vojno, so se po besedah Lisca anksiozna in depresivna stanja še povečala, še posebej med mladimi je več strahu. »Logoterapevti pomagamo pogledati sliko v celoti in v pogovoru odkrijemo, da strah pogosto sprožijo stvari, ki sploh niso nevarne, oziroma stvarem pripisujemo preveliko težo. Strah pogosto sploh ni upravičen, a da do tega spoznanja pridemo, je potrebna pot.« Po besedah Lisca je logoterapija uspešna takrat, da tudi ko človek pade in se poškoduje, najde moč, da »še enkrat skoči«.

Danes v Celju nadaljujejo predavanja, razprave in okrogle mize.

Več o življenju in delu Cvijete Pahljina, pa tudi o pomenu logoterapije, v tiskani številki Družine.